zaščita in kvant

Zanimajo me sledeče zadeve.

Zakaj oziroma koko lahko kvantni računalnik razbije zaščito v realnem času, t.j. enako hitro, kot bi jo kriptiral.(?)

So že našli/dokazali popolno delujočo hash funkcijo? S tem mislim na tako, da ne obstaja njen inverz. Slišal sem, da za nekatere že sumijo, sam še niso dokazal.


Pa hepi nju jer!

Thomas, tisto ni dokončano...(glej spoadajII)

>Zakaj oziroma koko lahko kvantni računalnik razbije zaščito v realnem času, t.j. enako hitro, kot bi jo kriptiral.(?)

Naprimer, kvantni računalnik s 500 qubiti predstavlja 2 na 500 možnih stanj, kjer je vsako stanje klasično ekvivalentono listi 500-tih 0 ali 1 (bitov). To pomeni, da bi takšen kvantni računalnik v enem (1) urinem ciklu lahko izvedel operacijo na vseh 2 na 500 stanjih hkrati, ki se nato združijo v en sam odgovor v obliki liste 500 0 ali 1. To je enakovredno superračunalniku s 150 "navadnimi" procesorji.

@mchaber&T: hvala.

Zdej vidm, da ma nekak hash based kriptografija se kaksno moznost, ce najdejo neobrnljivo funkcijo v naravi. Kolikor so men poznani kriptorgrafski algoritmi (malo) se zdej matrajo z logaritmi, da bi se le ognil resitve v polinomicnem casu.

Zanima me se, kolk so kej napredoval kvantni racunalniki letos, ce kdo ve.

Aja, pa se kak orenk know-how-it-works link za qcje bi prosu, ka je lih noulet :) .

10x

Thomas, on je sam vprašu, če obstaja popolno delujoča hash funkcija.

Če se pa to nauči, kapo dol.

Po moje misli pred tistim, ki bi se naučil Shorov algoritem. No, to se bo mogoče še sam. Če bi našli več qubitne molekule kot je tista na linku ki sem ga dal - bi se takoj izplačalo!

nisem rekel 100 računal, temveč 100 superračunal.

ops, sem narobe prebral in potem napisal

pravilno je 10¹⁵⁰

Errare humanum est, in errore perservare stultum, amigo.

Čuden občutek me zagrabi, ko mi pride na misel, da ima ta človek v rokah kvanti računalnik.





[ročno sem uploadal manjšo sliko, saj je bila prvotna velika cca 2MB -- m.]

Če bi imeli, bi bil jz ob srečanju z 220v pomojem mrtev.

So nekateri zelo advokatirali za to, da človek črpa svojo inteligenčno moč iz kvantnega sveta. Penrose, recimo. Da razmišljanje (zavest!) prihaja ven iz mikrotubul. Vendar je dekoherenčni čas valovne funkcije v možganih mnogo velikostnih razredov krajši, kot pa čas pulziranja nevronov. Beseides, potem bi imeli nekaj nevronov dovolj za computing kar ga zmore človeška glava. Eni človeški možgani bi pa bili (porazdeljeni) dovolj za vse ljudi na Zemlji.