Januarja lani so mu v bostonski bolnišnici vsadili gensko spremenjeno ledvico (EGEN-2784) iz yucatanskega mini prašiča, ki je začela delovati. Odtlej ni več potreboval dialize. Telo je sprva ledvico zavrnilo, a so z zdravili reakcijo ustavili in šest mesecev je bil stabilen. Ko je doživel bakterijsko okužbo, so morali zdravljenje z imunosupresivi zmanjšati, kasneje pa je zaradi vnetja drobnih žil in poškodb endotelija ledvica odpovedala. Delovala je 271 dni, nato pa je moral bolnik nazaj na dializo. Še 82 dni pozneje je prejel ledvico človeškega darovalca, s katero živi sedaj.
Da je prašičja ledvica delovala, so ji utišali več genov. Utišali so gene GGTA1, CMAH in B4GALNT2, s čimer so s površine odstranili več sladkorjev, ki bi bili močno imunogeni in bi jih človeški imunski sistem takoj napadel. Nato so dodali več človeških transgenov, s katerimi so izboljšali kompatibilnost ledvice in zmanjšali možnost za zavrnitev. Na koncu so morali inaktivirati še 59 kopij endogenih retrovirusov, ki so ostanki starih okužb in vgrajeni v prašičji genom. Njihova škodljivost za ljudi sicer ni dokazana, a so ravnali previdno.
Zveza uprava za hrano je podjetju eGenesis že odobrila raziskavo RESTORE, kateri naj bi EGEN-2784 prejelo 33 bolnikov z odpovedjo ledvic, starih od 50 do 70 let in že uvrščenih na čakalni seznam za človeško ledvico. Podjetje začetek napoveduje za prvo četrtletje 2027. Doslej so bolniki organ dobivali v režimu Expanded Access, torej v eksperimentalnem oziroma sočutnem dostopu do zdravil, ne v običajnem kliničnem preskušanju, ki sledi sedaj. V Sloveniji je na čakalnih seznamih za različne organe približno 250 ljudi, od tega skoraj polovic za ledvico.