Slo-Tech - V najnovejši številki revije Lancet poročajo o primeru 66-letnega Tima Andrewsa iz New Hampshira, ki je med čakanjem na presaditev ledvice devet mesecev preživel z genetsko spremenjeno prašičjo ledvico. Zaradi sladkorne bolezni tipa 2 je doživel kronično odpoved ledvic in dve leti preživel na dializi. Zaradi več zdravstvenih okoliščin so ocenili, da ima le nekajodstotno možnost, da najdejo primernega darovalca in skoraj polovično možnost, da bo zaradi poslabšanja stanja odstranjen s čakalnega seznama.

Januarja lani so mu v bostonski bolnišnici vsadili gensko spremenjeno ledvico (EGEN-2784) iz yucatanskega mini prašiča, ki je začela delovati. Odtlej ni več potreboval dialize. Telo je sprva ledvico zavrnilo, a so z zdravili reakcijo ustavili in šest mesecev je bil stabilen. Ko je doživel bakterijsko okužbo, so morali zdravljenje z imunosupresivi zmanjšati, kasneje pa je zaradi vnetja drobnih žil in poškodb endotelija ledvica odpovedala. Delovala je 271 dni, nato pa je moral bolnik...

Slo-Tech - Pred dvema mesecema smo pisali o uspehih na področju presajanja organov živali v ljudi (ksenotransplantacija), med katerimi sta tudi dve uspešni presaditvi prašičjih ledvic v človeka. Danes noben izmed transplantatov ne deluje več, razlogi pa so različni in za zdaj ne kaže, da bi bili povezani s samo presaditvijo. Eden izmed bolnikov je umrl, drugemu so morali ledvico odstraniti zaradi težav s srcem.

Richard Slayman, ki je prejel prvo prašičjo ledvico, je umrl dva meseca pozneje. Ledvico so mu presadili 16. marca v Massachussetsu, v začetku maja pa je umrl. Iz bolnišnice so sporočili, da ni nobenih indicev, da bi bila njegova smrt povezana s presajenim organom. Presaditev so bili izvedli, ker so se pri dializi zaradi odpovedi ledvic pojavljali zapleti, saj so v njegovih venah nastajali strdki. Presaditev je te težave odpravila, a ni šlo vse po načrtih. Teden dni po presaditvi so opazili prve znake zavračanja, zato so ga začeli zdraviti in težavo odpravili.

Druga bolnica pa je...

Slo-Tech - Ameriški strokovnjaki so v živega človeka prvič uspešno presadili prašičjo ledvico, medtem ko so kitajski v klinično mrtvo osebo za 10 dni presadili prašičja jetra.

Starajoče se prebivalstvo v razvitih deželah potrebuje vse več organov za presaditve, kar povzroča vse bolj preteč primanjkljaj organov, ki so na voljo. Potencialno rešitev - vsaj dokler ne bomo znali takšnih delov telesa obnavljati ali izdelovati iz ničle - predstavljajo ksenotransplantacije, presaditve živalskih organov. Področje v zadnjih letih beleži bliskovit napredek, katerega trenutni vrhunec je presaditev prašičjega srca v živega človeka iz januarja 2022, četudi je dva meseca pozneje umrl zaradi okužbe. Treba je poudariti, da so donorske živali precej konkretno gensko spremenjene, s čimer želijo strokovnjaki napraviti tkivo, ki ga človeško telo ne bo zavrnilo. Posredi so predvsem razni sladkorji in beljakovine, na katere se naš imunski sistem odziva.

Poleg srca je drug bistven obetajoči organ (predvsem zaradi...

New Scientist - Lanskega septembra je potekala ne ena, temveč dve eksperimentalni presaditvi prašičje ledvice v možgansko mrtvega pacienta. Pri novorazkritem posegu pa imamo na voljo recenziran znanstveni članek, ki razkrije nekaj več podrobnosti tako o gensko spremenjenih prašičih kakor o samih rezultatih poskusa, oziroma dejanski ravni tehnologije.

Lansko jesen je nemalo pozornosti vzbudila najava, da so 25. septembra na univerzitetni kliniki Langone Health v New Yorku kirurgi izvedli prav posebne sorte poskus: ledvico gensko spremenjenega prašiča so presadili možgansko mrtvi pacientki, da bi videli, kakšen bo odziv človeškega imunskega sistema in ali so nemara tako spremenjene živali že lahko primerni donorji notranjih organov človeškim pacientom. Na recenzirani članek o poskusu v bistvu še čakamo, saj je šlo prvinsko za medijsko objavo bolnišnice in raziskovalne skupine. Toda zdaj je prišlo na dan, da je le pet dni pozneje, 30. septembra, podoben poskus izvedla ločena skupina raziskovalcev na...

AP News - Pred dobrim tednom dni so ameriški raziskovalci objavili, da so človeku presadili ledvico gensko spremenjenega prašiča - toda pacientka je bila pravzaprav "dihajoče truplo", organ pa so opazovali zunaj telesa. Kljub temu gre za važen korak na poti do rabe živalskih organov za transplantacije.

S staranjem prebivalstva v razvitem svetu vse bolj narašča potreba po organih za presaditev, hkrati pa je z vse višjimi varnostnimi standardi na cestah, deloviščih in drugod vse manj nesreč, ki so doslej v glavnem skrbele za darovalce. Želja po rabi živalskih organov za presaditve v človeka obstaja že več kot stoletje in v določeni meri živali že izkoriščamo. Največ prašiča - od njega pobiramo srčne zaklopke, pa kožo in roženice. Toda pri tem gre zvečine za tkiva, kjer je mogoče žive celice po domače rečeno ubiti, medtem ko notranji organi v stiku s človeškim imunskim sistemom obvezno sprožijo uničujočo reakcijo. Tako je predvsem zaradi sladkorja alfa-1,3-galaktoze, ki ga telesa primatov ne...

Slo-Tech - Londonski DeepMind, ki ga je Google kupil pred petimi leti in je počel že marsikaj, od igranja goja in branja z ustnic do diagnostike očesnih bolezni, sedaj napoveduje tudi odpovedi ledvic. O dosežku poročajo v Nature.

To ni prvi DeepMindov izlet v zdravstvo. V resnici v britanskih bolnišnicah že nekaj časa preizkušajo sistem Streams, ki je namenjen diagnosticiranju težav z ledvicami. Streams ne uporablja umetne inteligence ali strojnega učenja, a mu kljub temu ne gre slabo. Zdravniki, ki so uporabljali Streams, so spregledali le tri odstotke primerov poslabšanja delovanja ledvic, medtem ko je brez Streamsa takih primerov 12 odstotkov. Streams deluje klasično, torej brez umetne inteligence, predvsem zato, ker je s tem laže začeti. Bolnišnice in...