Za varno hrambo 92 antiprotonov so potrebovali 850 kilogramov težak kontejner, v katerem je Penningova past. Ker je antimaterija povsem enaka kot materija, le naboje ima zamenjane, ne sme priti v stik z njo. Ob stiku nemudoma anihilira in izgine v blisku energije, zato je skladiščenje tako težavno. V Penningovi pasti z magnetnimi polji in kvadrupolnimi električnimi polji nabite delce držijo v vakuumu, da se ne dotaknejo sten posode. Antiprotone so ob 10. uri naložili na tovornjak, ki jih je peljal v drug laboratorij, kjer so bili ob 14. uri še vedno vsi antiprotoni. Dosegel je najvišjo hitrost 42 kilometrov na uro, prevozil pa je osem kilometrov.
V prihodnosti načrtujejo še bistveno daljšo pot. Antidelce želijo prepeljati iz CERN-a v Düsseldorf v Nemčiji in kasneje še drugam. Na teh lokacijah bo možno posamezne meritve izvesti tisočkrat natančneje kot v CERN-u. Četudi bi šlo na poti kaj narobe, to ne bi predstavljalo nevarnosti. Pri anihilaciji 92 antiprotonov bi se sprostilo okoli dvajset nanodžulov energije, kar je manj kinetične energije komarja med letom.
