Direktor vs prokurist

Funkcija direktorja mi je nekako jasna. Vodi podjetje, sprejema odločitve, postavlja pravila itd.
Funkcija prokurista naj bi pokrivala naloge direktorja, s tem da ima neomejena pooblastila. Če prav razumem, je torej nad direktorjem?
Zakaj bi prokurist potem sploh potreboval direktorja (zakaj pride do delitve), če so njegova pooblastila večja kot direktorjeva?

Lahko kdo razloži te zadeve?

Hangman je včeraj ob 22:31:00 izjavil:

Funkcija direktorja mi je nekako jasna. Vodi podjetje, sprejema odločitve, postavlja pravila itd.
Funkcija prokurista naj bi pokrivala naloge direktorja, s tem da ima neomejena pooblastila. Če prav razumem, je torej nad direktorjem?
Zakaj bi prokurist potem sploh potreboval direktorja (zakaj pride do delitve), če so njegova pooblastila večja kot direktorjeva?

Lahko kdo razloži te zadeve?

Prokurist je funkcija, ki je paralelna direktorski in se koristno uporablja v specifičnih situacijah, do katerih pride v poslovanju firm.
Najprej o bistvenih razlikah med njima:
a) direktor lahko zastopa firmo na sodišču (daje vloge, pooblastila), prokurist pa ne - od tod izhaja tudi omejitev odsvajanja nepremičnin, za to je potreben sklep sodišča, vendar prokurist tega ne more predlagati

b) direktor kazensko odgovarja za poslovanje firme, prokurist pa ne
Tukaj je sodna praksa, da četudi prokurist podpiše nekaj, kar je očitno v nasprotju z zakonom, za to ne odgovarja. Zaenkrat je tako, da so se oškodovanci spravili na prokurista v primeru Atrij v Celju, pa je sodišče spustilo prokurista in peklo na žaru direktorja. Morda je bila ideja, da podpiše prokurist in nihče ne odgovarja, no to je bilo zgrešeno. Cvrli so direktorja.

c)direktor je vedno odplačna funkcija, no praviloma je - sicer si lahko študent direktor, ampak praviloma, če nisi zavarovan, ti naprtijo plačevanje prispevkov. Prokurist ne rabi biti odplačna funkcija, lahko je, samo večinoma ni.

Če starši želijo prepustiti firmo mladim, je normalno, da je ta mladi potem direktor, ta stari pa še vedno so prokuristi, še vedno so vpeti v delovanje firme, lahko podpisujejo virmane (in nakazujejo denar). To je še posebej pomembno, če stari gredo v penzijo, so lahko prokuristi (in ne dobivajo plačila).

Drug primer je, da npr. nemška firma ustanovi firmo v Sloveniji, postavi poslovodstvo, vse. Za kontrolo pa imajo prokurista, tudi Nemca, ki potem tujcem poroča o stanju na firmi, ima vpogled v vse. Prokurist dostikrat podpiše nagrade poslovodstvu (direktorjem), da si lih ne podpisujejo nagrade sami sebi. Banke v Sloveniji imajo pogosto lastnike tujce in tujca za prokurista.

V vedno koruptivni Sloveniji je tako, da dostikrat recimo žena ne sme sklepati poslov z (javno) firmo, kjer je član poslovodstva mož. Da se "odpravi" ta pomislek, pogosto imenujejo prokurista, ki potem podpiše pogodbe za firmo, za javno firmo pa mož. Žene ni nikjer podpisane.

Relacija do banke...
Kakor vem, prokorist ne more zamenjati, zapreti poslovnega bancnega racuna. Mislim, da tudi odpret ga ne more.
Ostalo lahko dela.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam. S to določbo tretja oseba zanesljivo ve, da bo pogodba veljavna. Takšno poslovanje je zanesljivo.

Pri sklepanju pismenih pogodb je prokurist poleg svojega podpisa dolžan dopisati, da je prokurist, in sicer s kratico za prokuro: p.p.a. (latinsko: per procura).

Funkcija, naloge, odgovornosti in zadolžitve prokurista so podobne direktorjevim.

Direktor oz. poslovodja zastopa družbo in vodi posle družbe. Direktor (eden ali več) v imenu in za račun družbe opravlja vsa pravna dejanja, ki jih družba opravlja. Družba ima lahko več direktorjev. Če se direktorje ne omeji na skupno zastopanje, govorimo o samostojnem zastopanju. V primeru samostojnega zastopanja, je vsaka pogodba veljavna že, ko jo podpiše direktor. Druge morebitne omejitve direktorja (notranje omejitve) ne učinkujejo v razmerju do tretjih oseb.
Prokurist pa je poslovni pooblaščenec. Razen odtujitve in obremenitve nepremičnin (za katere mora pridobiti posebna pooblastila), so njegova pooblastila neomejena. Prokurist ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam in ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi. Nekatere omejitve prokure (ki jih tretji ne poznajo in so dogovorjene le med zastopnikom in prokuristom) nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih oseb.

https://spot-goriska.si/kdo-je-prokuris...