Vlada 2022-? aka. "Ali Golob kompenzira?" 3.0

Ne verjamem, da bo kak epilog te Litijske, žal. Bi bili pa sedaj kaki protesti in zgražanje, če bi bila kaka druga vlada na oblasti.

Podobno, ko takrat, ko je Sistemska tehnika dobila posel. Baje brez razpisa. Ne spomnim se več točno. Naslednja vlada je preko razpisa sklenila posel s Patrio, pa je bilo potem vse na okopih.

Golob to resno. Ok, to je noro. Stroski narasli povsod, golob pa bo dodatno obdavčil višje plače. Noro. Skrenili so iz vseh logičnih smeri.

Saj je J. Šuršteršič že dve leti nazaj rekel, da boste presenečeni, koga vse ima ta vlada za bogate.
Bolnice v grapah se ne bodo gradile same, s čarobnimi palčkami ali lepimi željami. To lahko gradijo samo s pomočjo zelencev. Bo treba kar lepo še dodatno odpreti denarnice, tam je denarja, ki gre za neumnosti še veliko za pobrati.



Pride še dodatni višji prispevki za zdravstvo, kmalu še za RTV, višje trošarine in če bo potrebno tudi višji DDV.
Ko bodo povišali plače v JS, pa še kaj zraven, namreč denarja ni.

Obljubje vs Realnost.

Cilj davčne reforme je transparentnost, jasnost, dolgoročnost in pravičnost, je poudarila Monika Pekošak. Davčna reforma bo šla v smeri razbremenitve dela in višje obdavčitve premoženja, saj bomo, po besedah poslanke le tako dosegli pravičen davčni sistem.

Poslanka je prepričana, da trenutni sistem omogoča davčno optimizacijo, ki na koncu najbolj prizadane zaposlene: Sistem ne bi smel dopuščati, da se podjetja poslužujejo kilometrin in vseh možnih obvodov, da zvišajo dohodek zaposlenih. To je davčna optimizacija, ki jo je naš sistem dopušča. Ljudi ne smemo plačevati s kilometrino. Ljudi je treba plačevati s plačo, od katerih se plačajo prispevki in davki, ker samo to je osnova za pokojnino. Imamo ogromno število ljudi, ki imajo ekstremno nizke pokojnine, prav zaradi tega, ker so prejemali prenizke plače v preteklosti. Moramo doseči, da se bodo že mladi zavzemali za višjo bruto plačo, saj s plačevanjem davkov prispevajo tudi za svojo blaginjo in javne storitve.

Z nameravanimi spremembami skušamo doseči, da bodo ljudje plačevali davke po svojih prihodkih, je pojasnila poslanka in poudarila, da bo ničelni dohodninski razred, ki bo neobdavčen višji kot sedaj, zato velika večina ljudi kljub spremembi ne bo plačala več davka.

Davčna reforma bo prenovila prihodkovno stran državnega proračuna, odhodke države pa bomo poskušali znižati z reformami ostalih javnih sistemi, je še zagotovila poslanka.

Ne vem kaj vam ni tu jasno. Leve vlade bodo vedno višale davke vsakemu, ki že malo odstopa do povprečja. Vse do magične limite, kjer bi vsi bili enaki, tako čistilec kot inženir.

Kdo se norca dela?



(ob tem ko je v Logatcu 10.000 računalnikov)

Glede te litijske se res zdaj dviguje veliko prahu:
- n5h1 nori
- pravosodna ministrica je užaloščena
- še Pipanca, ki je to zakuhala, se je oglasila

https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-z...


Spet bodo mlatili prazno slamo. Izplena pa nobenega. To je moje mnenje.

Ena gospa (??) je rekla, da Janez Lenarčič, kdo sploh je ta tip, ne bo več. Imamo nov predlog za evropskega komisarja in sicer Tomaža Vesela.
https://domovina.je/nakratko/vesel-za-e...

Menjava je razumljiva. Po lanskih poplavah Lenarčič opozori
Lenarčič opozarja vlado, da bo morala znati priti do evropskih sredstev

11. septembra, 2023
https://portal24.si/direkcija-za-vode-v...
Direkcija za vode se je glede pridobitve 300 milijonov evrov evropskih sredstev, ki so bila namenjena za obvladovanje poplavne ogroženosti v Sloveniji, kot del načrta za okrevanje in odpornost znašla v nejasni situaciji. Ta sredstva so ključna za izvedbo številnih protipoplavnih ukrepov, a se zdi, da obstaja velika negotovost glede prejema sredstev.

24. Maj 2024
https://n1info.si/novice/slovenija/kako...
Slovenija je za obnovo po katastrofalnih popravah Bruselj zaprosila za 400 milijonov evrov pomoči. Evropska komisija pa je Sloveniji konec lanskega leta že izplačala 100 milijonov pomoči iz solidarnostnega sklada EU. "Ta denar smo že porabili," je na današnji vladni novinarski konferenci povedal minister za kohezijo Jevšek.
Država tako pričakuje še 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev. "To mora zdaj najprej odobriti Evropska komisija. Nato bo o tem odločal Svet Evrope, za njim pa še Evropski parlament, ki da dokončno odločitev. Glede vloge smo dobili nekaj vprašanj, a je ta zdaj popolna, postopek pa poteka normalno," je o proceduri povedal minister. Pričakuje, da bo sredstva odobril parlament odobril decembra, torej že v novi sestavi. Pravila določajo, da bo morala Slovenija ta denar porabiti v roku 18 mesecev. Zato zdaj na ministrstvu pripravljajo ekipo, ki bo odgovorna zanj.

12. 6. 2024
https://novice.svet24.si/clanek/novice/...
Evropska komisija je po informacijah časnika Dnevnik podala vrsto pripomb na prošnjo za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada EU, ki jo je Slovenija vložila po lanskih avgustovskih poplavah. Med drugim je opozorila na nezadostne podatke o obsegu poplav in uporabo nezanesljive metodologije.

Sej itak vsi vemo, da so kupili računalnike samo zato, da so maznli 4 mio, ampak zakaj zaboga jih zdaj vsaj ne razdelijo, da bi vsaj največjim naivnežom zgledalo, da vejo kaj delajo?
Počasi začenjam verjet teoriji zarote, da ti računalniki sploh ne obstajajo, ali so pa neka škart pokvarjena roba in se čaka, da poteče garancija.

xeon je 28. jun 2024 ob 09:57 izjavil:

Mato989 je 28. jun 2024 ob 09:52 izjavil:

Vlada je opravilno nesposobna.... dejansko v 2 letih Vlade ni prišlo do ene pozitivne stvari z izjemo povišanja vstopne meje za DDV normiranca na 60k.... to je 1 stavek, vse ostalo katastrofa.

In kako si s tem lahko pomaga gospodarstvo? Dvignili so mejo za drobiž, da lahko prihranim drobiž. Morda bodo z davčnim popustom od 7 % privabili zelo izobražene kadre, ki bodo pustili svoje 200k letne plače za naših 60k (+ 7 % popusta na davkih) in Slovenija bo morda postala konkurenčna.

Za gospodarstvo ne vem, meni je pa ta dvig fajn, zdaj je bilo 49k drugo leto bo pač 59k :)

MS programska oprema je sicer že zagotovljena

Uporaba programske opreme podjetja Microsoft za vzgojno-izobraževalne zavode in nekatere druge organizacije

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s podjetjem Microsoft sklenilo pogodbo Microsoft Enrollment for Education Solutions (v nadaljevanju: pogodba EES) in posebno pogodbo (v nadaljevanju: pogodba) s podjetjem Gambit trade d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: izvajalec) kot izvajalcem pogodbe EES. V pogodbah so opredeljeni pogoji uporabe nekatere programske opreme podjetja Microsoft za organizacije iz Priloge 1 tega dopisa

d) vsak učenec oz. dijak lahko uporablja:
i) oblačno storitev Microsoft 365 A3 s katerekoli naprave (npr. stacionarni računalniki, prenosni računalniki, tablični računalniki, telefoni) na katerikoli lokaciji (npr. organizacija, doma, na potovanju),
ii) programski paket Office 365 Professional Plus, in sicer na (5) napravah (osebni računalniki, prenosni računalniki) na katerikoli lokaciji (npr. organizacija, doma, na potovanju) ter petih (5) mobilnih napravah (tablični računalniki, telefoni) na katerikoli lokaciji (npr. organizacija, doma, na potovanju),
iii) organizacija pri izvajalcu pridobi pravico za dostop do spletnih storitev Microsoft 365 A3 in Office 365 Professional Plus, pravice za dostop učencev oz. dijakov do spletne storitve Microsoft 365 A3 in Office 365 Professional Plus podeljuje pooblaščena oseba organizacije.

4) Organizacijo prenosa (download) programske opreme in spremljajoče storitve podpore bo izvajal Gambit trade d.o.o., ki bo organizacijam zagotavljal naslednje storitve: ...

Spremljanje novic me zadnje leto večkrat spomni na film Brazil: distopičen Terry Gilliamov triler, kjer vlada totalna birokracija. Sam ne ga Mescu pa Holobu kazat, bo še kako idejo dobil.

LeQuack je 28. jun 2024 ob 19:28 izjavil:

Se pravi Češka, Slovaška, Poljska so vsi že pred nami po kupni moči prebivalstva. Koliko časa preden nas začnejo balkanske države prehitevati?

Pri analizi tega ne moremo brez pogleda na šolstvo.

Začnimo s Slavkom Gabrom


Nadaljujmo z raziskavo Pedagoškega inštituta
05. 04. 2013
Mladi in njihov odnos do znanja v družbi znanja
15,6 % dijakov znanja ne ceni, 56,3 % jih ni opredeljenih do vrednosti znanja, 28,1 % dijakov pa znanje ceni. 63,10 % študentov je takih, ki pozitivno vrednotijo znanje, 36,9 % pa se do njegove vrednosti ne opredeljuje (pragmatiki). Relativno veliki deleži dijakov in študentov z negativnim ali indiferentnim odnosom do znanja morda nakazujejo, da med dijake in študente implicitno že prehaja splošna družbena klima, v kateri je znanje razvrednoteno oziroma nepomembno in necenjeno vsej deklarativnosti družbe znanja navkljub. Ob tem pa znanje postaja vedno manj merilo uspeha v življenju.

Gremo v naslednje desetletje

29. 12. 2021
Mladi vse bolj izobraženi, a z vedno manj potrebnega znanja
A vprašanje je, koliko se je bolonjska reforma do zdaj v resnici prilagodila povpraševanju na trgu dela. Že Eurobarometrova raziskava iz leta 2007 je namreč pokazala, da samo 49 odstotkov vprašanih profesorjev z evropskih univerz pričakuje, da bodo študentje s prvo bolonjsko stopnjo našli primerno službo.

Izrojeni cilji reforme

Dejstvo je, da od uvedbe bolonjske reforme študentje študirajo dlje in so manj zaposljivi. Študijski programi pri nas so se v tem času namnožili, študentje pa so obremenjeni še s hiperprodukcijo seminarjev, ki napeljujejo k površnemu delu ter onemogočajo temeljit študij. Enako se godi profesorjem in raziskovalcem, ki so zaradi večjega števila predmetov in vaj prisiljeni k nepoglobljeni pripravi na učne ure. Profesorji so poleg tega izpostavljeni še drugi vrsti hiperprodukcijskega pritiska. Poleg pedagoškega dela morajo biti pozorni na zadostno količino objavljenih znanstvenoraziskovalnih člankov, kar zelo vpliva na kakovost študijskega procesa.

»Eden od ciljev bolonjske reforme je bil skrajšati prvostopenjski študij, da bi se študentje čim prej zaposlili. Ta skrajšani študij naj bi bil manj teoretičen in bolj praktičen. A se je izkazalo prav obratno: formalno izobrazbo študentje sicer pridobijo, znanja pa ni dovolj, še manj suverenosti in tistega kritičnega razmišljanja, ki ga človek potrebuje pri svojem delu,« meni Vladimir Prebilič, profesor s fakultete za družbene vede, ki se je bolonjske reforme lotila med prvimi v Sloveniji.

24. 6. 2022
Šola vse manj zahtevna, znanja vse manj, med učenci vse več najboljših, a tudi tistih s prilagoditvami
»Sistem ocenjevanja znanja se je žal v zadnjih letih popolnoma porušil,« meni ravnateljica Osnovne šole Lava mag. Marijana Kolenko. Med ključnimi razlogi, ki rezultirajo v inflaciji štiric in petic, ki niso odraz realnega znanja, vidi dejstvo, da so ocene praktično edina vstopnica za vpise v gimnazije in druge srednje šole, s čimer imajo mnogo preveliko težo. Posledično se je po njenih besedah v očeh veliko staršev in učencev odnos do znanja izgubil.

»Ocena danes ni več povratna informacija znanja, ampak otroku možnost vpisa za naprej daje ali pa mu jo jemlje«, opaža tudi socialna pedagoginja v ljubljanski Osnovni šoli Ketteja in Murna mag. Darja Barborič Vesel, ki poudarja, da to dejstvo zelo resno jemljejo tudi starši. Po drugi strani pa se je po njeni oceni ne le po koroni, ampak deloma tudi že prej, znižala tudi zahtevnost šolskega programa, do česar je pripeljala količina otrok in inkluzija, »s čimer so tisti, ki jim v šoli nekako gre postali izjemno uspešni«.

7. 12. 2023
Vse več odličnjakov, vse manj znanja in družbene angažiranosti, mladina pa vedno bolj »snežinkasta«
Slovenijo te dni pretresajo rezultati Mednarodne raziskave PISA in Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS, ki sta za vzgojno-izobraževalno področje podoben udarec, kot so bile za slovensko državo avgustovske ujme.

Rezultati so v resnici porazni in kažejo splošen upad matematične, naravoslovne in bralne pismenosti. Tako četrtina slovenskih 15-letnikov ne dosega osnovne pismenosti niti pri branju niti pri matematiki (pismenost na področju matematike in naravoslovja pomeni, da je učenec pridobljeno znanje sposoben uporabiti v praksi). Gre za vsakega četrtega 15-letnika! Delež nepismenih se je povečal, medtem ko se je razpolovil delež tistih, ki dosegajo najvišjo raven pismenosti.

Kaj pa ima Golob in njegova vlada s tem?
To, da ne preseka negativni trend.

Ma ljudje sploh ne ločijo med zasebnim, državnim in javnim. Volijo pa lahko.

Državno ni enako javno, pa mi moderatorji lahko to zopet pobrišejo, ampak tako pač je.

V Evropi imajo po navadi tako urejeno, da je tako zasebno zdravstvo in državno zdravstvo del javnega zdravstva.

StarMafijec je 29. jun 2024 ob 19:13 izjavil:

Ma ljudje sploh ne ločijo med zasebnim, državnim in javnim. Volijo pa lahko.

Državno ni enako javno, pa mi moderatorji lahko to zopet pobrišejo, ampak tako pač je.

V Evropi imajo po navadi tako urejeno, da je tako zasebno zdravstvo in državno zdravstvo del javnega zdravstva.

Imamo levajzarske stranke, ki aktivno zamegljujejo in nategujejo ljudi okrog tega. In imamo RTV & Co medije, ki pri tem aktivno sodelujejo s tem, da prevarantom in sleparjem iz “levice” dopuščajo peddlat te bedarije in laži.
In zato večina ljudi ne razume, da je zasebno zdravstvo hkrati lahko tudi javno, ker jim raznorazna bogato plačana gobezdala iz medijev prodajajo neko zgodbo iz 1950tih. In ker levajzi za svoj obstoj vedno potrebujejo nekega sovražnika, ki ga lahko vržejo ljudem, ki jih pečejo … od tega, da jih kaviar komunisti nategujejo brez vazelina. Zdravniki so lep rekvizit za ta namen.

Če se je od 400,000 revežov našlo 1000 ustreznih, kakšne so šanse, da bojo od ostalih 1,6 mio našli 10,000 kandidatov...
Mislim, jaz svojega komot vzamem, ni panike, ampak ne bo zastonj, ker plačal sem ga že itak.

Ali ne bi bilo lažje povišati otroške doklade, državne štipendije, kakršnokoli drugo socialno pomoč? Potem se tako nabere denar tudi za comp.
To, da računalnike kupuje ministrstvo za ljudi, pač izpade, da so ljudje preveč glupi, da bi sami kupili.

Pri otroških dokladah gospa ministrica ne pobira svojga cuta...

paradajzos je 1. jul 2024 ob 09:02 izjavil:

In kmalu bojo to spet dokazali z izvolitvijo fuzbalerja.

Svašta. Nekdo z milijonsko plača bo šel delat za mizerijo?
Ali ima pač služba PV še kake druge benefite?

Če računalniki so in delujejo, potem je cela stvar samo še manj logična. Če bi bli kupljeni in plačani, v resnici pa velik del njih še "v dostavi", bi še nekako razumel, tako pa...
Šole fehtajo računalnike, pa jim niti ne odgovorijo, računalnike silijo revežom, ki jih nočejo. Garancija bo kmalu potekla. Adijo pamet. Če jo je kdaj sploh kaj bilo.

Ah, dajte no. Če ne bi šlo za krajo, bi upravičencem dodelili bone za nakup opreme. Ne pa, da se vlada ukvarja še z logistiko in skladiščenjem, kot da je distributer.

Ministrica se je lotila zadeve ritensko. Pokliče jo prijatelj, ki mu v skladišču stojijo stari računalniki, ki se jih ne more znebiti brez izgub. Ker ministrica nima ničesar za pokazati po enem letu, lahko vsaka ideja pade na plodna tla. Imaš prijatelja z računalniki, ki jih lahko država kupi in preda naprej. Sedaj si izmišliš problem. Imamo 400.000 revežev, ki bodo 13.000 računalnikov z lahkoto prevzeli. Računalniki bodo šli za med. Veseli bodo vsi. Prejemniki računalnikov, ministrica, ki bo imela kaj za pokazat in prijatelj se bo znebil stare zaloge računalnikov. Win-win-win. Dokler se ne začne vse podirati, ker rešuje probleme ritensko. Najprej nakup, nato iskanje revežev. Določanje pogojev, da ne bodo manjši reveži dobili računalnike pred večjimi reveži. Nato ugotovi, da ni zakonodaje za razdelitev, nato je premalo revežev. V resnici so se le prijatelji znebili 13.000 računalnikov in ta problem prenesli na državo.
Tako je kritirala bone, na koncu so se izkalali neprimerljivo bolje v primerjavi s tem. Rezerviraš denar in poveš kaj in koliko krije. Nato se vsak posameznik odloči kaj, če kaj, najbolj potrebuje.

Temu se reče, če uporabim strokovni ekonomski izraz "Dober biznis".

Ti pa samo nehaj s takimi! Prejšnja vlada ti je dala neke turistične bone, da si šel jest, pit in kam prenočit. Ampak ni bilo svobodno, kar dali so ti, puhlice. Ta, zdaj, se pa ne gre tega, da bi ti kar dala stvari. Jih bodo preudarno hrčkali v skladišču in dali samo najbolj pomoči potrebnim, pa če vržemo stran vseh 13k.

Telekom ima na lagerju cel kup hardwara, dostikrat takega, ki stane par 10k EUR, pa ga v garancijskem obdobju niti ne odpakirajo.