Forum » Loža » Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda
Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda
Mr.B ::
Verjetno bo Moody's v kratkem znižal bonitetno oceno Francije, morda pa bo poleg Francije sledilo še Združeno kraljestvo ali katera od držav EU.
Get your house in order': IMF chief's stark warning for France over surging bond yields
Bond markets respond to fundamentals, and the fundamentals have changed," she added. "Inflation is up, interest rates are up, government debt is high. Bond markets are looking for signal that the government borrowing is going to be contained, and we are encouraging governments please send the signal because otherwise we may we may see further climbs up.
Get your house in order': IMF chief's stark warning for France over surging bond yields
Bond markets respond to fundamentals, and the fundamentals have changed," she added. "Inflation is up, interest rates are up, government debt is high. Bond markets are looking for signal that the government borrowing is going to be contained, and we are encouraging governments please send the signal because otherwise we may we may see further climbs up.
Smešno je,
da po skoraj petih letih še vedno rusophrenik nisi sposoben opredeliti,
pod kakšnimi pogoji zmagujemo v Ukljani.
da po skoraj petih letih še vedno rusophrenik nisi sposoben opredeliti,
pod kakšnimi pogoji zmagujemo v Ukljani.
coffeetime12 ::
Evropa se v letu 2027 sooča z rekordnim dvigom cen letalskih vozovnic, ker vojna dviguje stroške goriva, opozarja šef Ryanaira
Izvršni direktor družbe Ryanair Holdings Michael O'Leary je napovedal največje zvišanje evropskih letalskih vozovnic v zgodovini v letu 2027, saj vojna na Bližnjem vzhodu še naprej dviguje cene nafte in sili letalske družbe, da stroške goriva prenesejo na potrošnike.
Cene vozovnic naj bi se v letu 2027 zvišale za kar 20 %, je dejal O'Leary 20. oktobra na novinarski konferenci v Bruslju.
Posledično se bodo marže letalskih družb zožile, ker tudi dvig dodatkov za gorivo ne bo nadomestil višjega računa za nafto, je dejal.
"V naslednjih 12 mesecih boste v Evropi videli največje zvišanje cen letalskih vozovnic v zgodovini," je dejal O'Leary. "Vprašanje je: bo to zvišanje cen vozovnic dovolj za kritje dramatično višjih računov za nafto? Mislim, da ne bo."
Izjave vodje največjega evropskega nizkocenovnega prevoznika še povečujejo bolj pesimističen pogled na letalsko industrijo, ki se je morala spopasti z dramatičnim skokom stroškov, čeprav potniki še naprej zapravljajo za letalske vozovnice.
O'Leary je dejal, da večini evropskih letalskih družb, vključno z njegovo, v letu 2027 manjka pomembno varovanje pred tveganjem za zaščito pred višjimi cenami nafte.
Poleg tega je na trgu manj zmogljivosti, saj se nekatere letalske družbe borijo, višji davki pa še dodatno slabšajo sliko za industrijo.
"Naslednje leto smo 85 % nezaščiteni, in večina drugih evropskih letalskih družb je v podobnem položaju," je dejal.
Ryanair je padel za kar 2,1 %, kar je prineslo 25 % padec v letu. S to stopnjo bi to bila najslabša letna donosnost delnice po letu 2018.
O'Leary je na svoji novinarski konferenci, polni kletvic, kritiziral regulacijo na trgih, kot sta Francija in Belgija, kjer bo Ryanair zmanjšal svojo prisotnost v odgovor na višje davke.
Ponovil je, da se bo evropska letalska industrija še naprej konsolidirala, saj se šibkejši akterji borijo za preživetje v okolju visokih stroškov.
Air Baltic in španski Volotea sta najnovejša evropska prevoznika, ki sta šla skozi prestrukturiranje, ker so višji stroški terjali svoj davek.
Prejšnji teden je Deutsche Lufthansa v tekmi proti Air France-KLM zmagala pri nakupu deleža v portugalskem državnem TAP. Medtem ameriški zasebni kapitalski sklad Apollo Global Management postavlja okvir za prevzem EasyJeta.
Letalske družbe po vsem svetu so trpele zaradi naraščajočih stroškov letalskega goriva, odkar se je vojna v Iranu leta 2026 zaostrila, kar je povzročilo nižje povpraševanje potrošnikov.
Septembra je Ryanair znižal svoj letni cilj števila potnikov za fiskalno leto in dejal, da bo v mirnejši zimski sezoni ponudil manj sedežev.
Blub, blub ..
Izvršni direktor družbe Ryanair Holdings Michael O'Leary je napovedal največje zvišanje evropskih letalskih vozovnic v zgodovini v letu 2027, saj vojna na Bližnjem vzhodu še naprej dviguje cene nafte in sili letalske družbe, da stroške goriva prenesejo na potrošnike.
Cene vozovnic naj bi se v letu 2027 zvišale za kar 20 %, je dejal O'Leary 20. oktobra na novinarski konferenci v Bruslju.
Posledično se bodo marže letalskih družb zožile, ker tudi dvig dodatkov za gorivo ne bo nadomestil višjega računa za nafto, je dejal.
"V naslednjih 12 mesecih boste v Evropi videli največje zvišanje cen letalskih vozovnic v zgodovini," je dejal O'Leary. "Vprašanje je: bo to zvišanje cen vozovnic dovolj za kritje dramatično višjih računov za nafto? Mislim, da ne bo."
Izjave vodje največjega evropskega nizkocenovnega prevoznika še povečujejo bolj pesimističen pogled na letalsko industrijo, ki se je morala spopasti z dramatičnim skokom stroškov, čeprav potniki še naprej zapravljajo za letalske vozovnice.
O'Leary je dejal, da večini evropskih letalskih družb, vključno z njegovo, v letu 2027 manjka pomembno varovanje pred tveganjem za zaščito pred višjimi cenami nafte.
Poleg tega je na trgu manj zmogljivosti, saj se nekatere letalske družbe borijo, višji davki pa še dodatno slabšajo sliko za industrijo.
"Naslednje leto smo 85 % nezaščiteni, in večina drugih evropskih letalskih družb je v podobnem položaju," je dejal.
Ryanair je padel za kar 2,1 %, kar je prineslo 25 % padec v letu. S to stopnjo bi to bila najslabša letna donosnost delnice po letu 2018.
O'Leary je na svoji novinarski konferenci, polni kletvic, kritiziral regulacijo na trgih, kot sta Francija in Belgija, kjer bo Ryanair zmanjšal svojo prisotnost v odgovor na višje davke.
Ponovil je, da se bo evropska letalska industrija še naprej konsolidirala, saj se šibkejši akterji borijo za preživetje v okolju visokih stroškov.
Air Baltic in španski Volotea sta najnovejša evropska prevoznika, ki sta šla skozi prestrukturiranje, ker so višji stroški terjali svoj davek.
Prejšnji teden je Deutsche Lufthansa v tekmi proti Air France-KLM zmagala pri nakupu deleža v portugalskem državnem TAP. Medtem ameriški zasebni kapitalski sklad Apollo Global Management postavlja okvir za prevzem EasyJeta.
Letalske družbe po vsem svetu so trpele zaradi naraščajočih stroškov letalskega goriva, odkar se je vojna v Iranu leta 2026 zaostrila, kar je povzročilo nižje povpraševanje potrošnikov.
Septembra je Ryanair znižal svoj letni cilj števila potnikov za fiskalno leto in dejal, da bo v mirnejši zimski sezoni ponudil manj sedežev.
Blub, blub ..
coffeetime12 ::
Iranska vojna je s svetovnih trgov izbrisala 3 milijarde sodov nafte – izvršni direktor družbe Aramco
Amin Nasser, izvršni direktor družbe Aramco, je dejal, da bo tudi konec spopadov verjetno prinesel le malo olajšanja, saj nov val povpraševanja grozi, da bo naftne trge še naprej obremenjeval.
Vojna ZDA in Izraela proti Iranu je povzročila "brezprimeren" šok na svetovnih energetskih trgih in s trga umaknila približno 3 milijarde sodov nafte, je opozoril izvršni direktor savdske družbe Aramco Amin Nasser.
Vojna, ki se je začela februarja, je dejansko zaprla Hormuško ožino, ključno žilo za nafto in utekočinjeni zemeljski plin, zaradi česar so cene surove nafte poskočile za približno 50 %. Čeprav so se zalivski izvozi po poročanjih vrnili na 80 % predvojne ravni, so novi napadi na plovila trge ohranjali v negotovosti, pri čemer je Brent ta teden dosegel petmesečno najvišjo vrednost nad 112 dolarji. Napadi Hutijev na savdsko energetsko infrastrukturo in ladijski promet so krizo še zaostrili ter ogrozili še eno pomembno trgovinsko vozlišče – ožino Bab el-Mandeb v Rdečem morju.
V intervjuju za Al Arabiya Business, ki je bil predvajan v četrtek, je Nasser dejal, da je skoraj osemmesečna kriza svetovne trge prikrajšala za približno 3 milijarde sodov nafte.
"Vpliv te krize na energetske trge je brezprimeren," je dejal. "Od začetka smo izgubili približno 3 milijarde sodov. In ne pozabite, da Zaliv predstavlja približno 20 % svetovnega povpraševanja po nafti."
Ta številka ustreza skoraj mesecu dni svetovne porabe nafte in odraža kumulativne izgube dobave zaradi motenega ladijskega prometa, zmanjšane proizvodnje in logističnih ozkih grl.
Ker so bile svetovne zaloge nafte že ob izbruhu vojne pod petletnim povprečjem, bi lahko cene po Nasserjevem opozorilu poskočile prek 200 dolarjev za sod. Zasluge za preprečitev še hujšega cenovnega šoka je pripisal sprostitvi strateških rezerv, močnemu zmanjšanju kitajskega uvoza nafte po morju in naftovodu Vzhod–Zahod družbe Saudi Aramco, ki obide Hormuško ožino.
Nasser je še opozoril, da bi lahko tudi konec krize prinesel nov pritisk na naftne trge, saj bosta oživljeno povpraševanje in naglica po dopolnitvi izpraznjenih rezerv verjetno spodbudila nov val povpraševanja.
"Ko se bodo razmere vrnile v normalo, pričakujemo dodatno povpraševanje v višini približno 3 milijonov sodov na dan – približno 2 milijona zaradi rasti porabe in še 1 milijon samo za dopolnitev rezerv, ki so jih države izčrpale med krizo," je dejal in opozoril, da bi lahko dodatno povpraševanje trge obremenjevalo še dolgo po ponovnem odprtju ladijskih poti.
Medtem narašča strah pred novo zaostritvijo, saj pogovori med ZDA in Iranom ostajajo v slepi ulici. Poročila v sredo so navajala, da Washington tiho umika vojake iz baz v Jordaniji, Katarju in Kuvajtu, evakuira nekatere diplomate in njihove družine iz Savdske Arabije ter pripravlja podobne umike drugod. Podobni previdnostni ukrepi so bili sprejeti pred ameriško-izraelskimi napadi na Iran 28. februarja.
Ti koraki sledijo zavrnitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa prejšnji mesec glede teheranske ponudbe za ponovno odprtje Hormuške ožine v zameno za odpravo ameriške blokade iranskih pristanišč, sprostitev omejitev izvoza nafte, odmrznitev iranskega premoženja in konec regionalnih sovražnosti, vključno z izraelskimi operacijami v Gazi in Libanonu.
Washington in Izrael naj bi od takrat razpravljala o novi večji ofenzivi, morda kmalu po ameriških vmesnih volitvah 3. novembra. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je prav tako odkrito grozil z novimi napadi na Iran, tudi brez ameriške podpore.
Amin Nasser, izvršni direktor družbe Aramco, je dejal, da bo tudi konec spopadov verjetno prinesel le malo olajšanja, saj nov val povpraševanja grozi, da bo naftne trge še naprej obremenjeval.
Vojna ZDA in Izraela proti Iranu je povzročila "brezprimeren" šok na svetovnih energetskih trgih in s trga umaknila približno 3 milijarde sodov nafte, je opozoril izvršni direktor savdske družbe Aramco Amin Nasser.
Vojna, ki se je začela februarja, je dejansko zaprla Hormuško ožino, ključno žilo za nafto in utekočinjeni zemeljski plin, zaradi česar so cene surove nafte poskočile za približno 50 %. Čeprav so se zalivski izvozi po poročanjih vrnili na 80 % predvojne ravni, so novi napadi na plovila trge ohranjali v negotovosti, pri čemer je Brent ta teden dosegel petmesečno najvišjo vrednost nad 112 dolarji. Napadi Hutijev na savdsko energetsko infrastrukturo in ladijski promet so krizo še zaostrili ter ogrozili še eno pomembno trgovinsko vozlišče – ožino Bab el-Mandeb v Rdečem morju.
V intervjuju za Al Arabiya Business, ki je bil predvajan v četrtek, je Nasser dejal, da je skoraj osemmesečna kriza svetovne trge prikrajšala za približno 3 milijarde sodov nafte.
"Vpliv te krize na energetske trge je brezprimeren," je dejal. "Od začetka smo izgubili približno 3 milijarde sodov. In ne pozabite, da Zaliv predstavlja približno 20 % svetovnega povpraševanja po nafti."
Ta številka ustreza skoraj mesecu dni svetovne porabe nafte in odraža kumulativne izgube dobave zaradi motenega ladijskega prometa, zmanjšane proizvodnje in logističnih ozkih grl.
Ker so bile svetovne zaloge nafte že ob izbruhu vojne pod petletnim povprečjem, bi lahko cene po Nasserjevem opozorilu poskočile prek 200 dolarjev za sod. Zasluge za preprečitev še hujšega cenovnega šoka je pripisal sprostitvi strateških rezerv, močnemu zmanjšanju kitajskega uvoza nafte po morju in naftovodu Vzhod–Zahod družbe Saudi Aramco, ki obide Hormuško ožino.
Nasser je še opozoril, da bi lahko tudi konec krize prinesel nov pritisk na naftne trge, saj bosta oživljeno povpraševanje in naglica po dopolnitvi izpraznjenih rezerv verjetno spodbudila nov val povpraševanja.
"Ko se bodo razmere vrnile v normalo, pričakujemo dodatno povpraševanje v višini približno 3 milijonov sodov na dan – približno 2 milijona zaradi rasti porabe in še 1 milijon samo za dopolnitev rezerv, ki so jih države izčrpale med krizo," je dejal in opozoril, da bi lahko dodatno povpraševanje trge obremenjevalo še dolgo po ponovnem odprtju ladijskih poti.
Medtem narašča strah pred novo zaostritvijo, saj pogovori med ZDA in Iranom ostajajo v slepi ulici. Poročila v sredo so navajala, da Washington tiho umika vojake iz baz v Jordaniji, Katarju in Kuvajtu, evakuira nekatere diplomate in njihove družine iz Savdske Arabije ter pripravlja podobne umike drugod. Podobni previdnostni ukrepi so bili sprejeti pred ameriško-izraelskimi napadi na Iran 28. februarja.
Ti koraki sledijo zavrnitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa prejšnji mesec glede teheranske ponudbe za ponovno odprtje Hormuške ožine v zameno za odpravo ameriške blokade iranskih pristanišč, sprostitev omejitev izvoza nafte, odmrznitev iranskega premoženja in konec regionalnih sovražnosti, vključno z izraelskimi operacijami v Gazi in Libanonu.
Washington in Izrael naj bi od takrat razpravljala o novi večji ofenzivi, morda kmalu po ameriških vmesnih volitvah 3. novembra. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je prav tako odkrito grozil z novimi napadi na Iran, tudi brez ameriške podpore.
coffeetime12 ::
Medtem EU razvija nove tehnologije ter usmerja vse sile v napredek in prihodnost :
Po novem bodo oznake sporočale, da je na primer plastenka reciklirana, zamašek pa ne
Velikani pijač Coca-Cola, Nestle in Danone bodo spremenili oznake o recikliranju na svojih plastenkah, je sporočila Evropska komisija. Potrošnike bodo tako jasno obveščali o tem, kateri deli plastenke so narejeni iz recikliranega materiala in kateri ne.
Evropske potrošniške organizacije so novembra 2023 omenjene tri multinacionalke obtožile zelenega zavajanja pri oglaševanju ustekleničene vode. Kot so sporočili iz Bruslja, so dotični velikani industrije pijač zdaj privolili v spremembo določenih oznak na plastenkah.
Slogan "Sem plastenka, izdelana iz 100 % reciklirane plastike" bo na primer zamenjal napis "Ta plastenka je 100-odstotno reciklirana. Brez zamaška in etikete". Potrošniki bodo tako jasno obveščeni, da ti deli niso izdelani iz recikliranega materiala.
Podjetja so se prav tako strinjala, da bodo na etiketah plastenk uporabljala napis "Recikliraj me" namesto "Recikliraj me znova", da kupci ne bodo imeli napačnega vtisa, da je bila plastenka že prej reciklirana.
Poleg tega morajo podjetja zagotoviti, da bodo tudi njihova sporočila na spletu skladna z zavezami, danimi EU-ju.
Dogovor je bil sklenjen po dialogu podjetij z Evropsko komisijo in mrežo za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, ki združuje pristojne organe 27 držav članic EU-ja.
Kot so še sporočili iz EU-ja, sta Coca-Cola in Nestle nekatere zaveze že uresničila, zlasti tiste, ki se nanašajo na navedbe o recikliranju na digitalnih platformah.
Sicer pa bodo izvajanje zavez spremljali nacionalni organi za varstvo potrošnikov, ki lahko v primeru njihovega neizpolnjevanja nadaljujejo izvršilne ukrepe!
Blub, blub ..
Po novem bodo oznake sporočale, da je na primer plastenka reciklirana, zamašek pa ne
Velikani pijač Coca-Cola, Nestle in Danone bodo spremenili oznake o recikliranju na svojih plastenkah, je sporočila Evropska komisija. Potrošnike bodo tako jasno obveščali o tem, kateri deli plastenke so narejeni iz recikliranega materiala in kateri ne.
Evropske potrošniške organizacije so novembra 2023 omenjene tri multinacionalke obtožile zelenega zavajanja pri oglaševanju ustekleničene vode. Kot so sporočili iz Bruslja, so dotični velikani industrije pijač zdaj privolili v spremembo določenih oznak na plastenkah.
Slogan "Sem plastenka, izdelana iz 100 % reciklirane plastike" bo na primer zamenjal napis "Ta plastenka je 100-odstotno reciklirana. Brez zamaška in etikete". Potrošniki bodo tako jasno obveščeni, da ti deli niso izdelani iz recikliranega materiala.
Podjetja so se prav tako strinjala, da bodo na etiketah plastenk uporabljala napis "Recikliraj me" namesto "Recikliraj me znova", da kupci ne bodo imeli napačnega vtisa, da je bila plastenka že prej reciklirana.
Poleg tega morajo podjetja zagotoviti, da bodo tudi njihova sporočila na spletu skladna z zavezami, danimi EU-ju.
Dogovor je bil sklenjen po dialogu podjetij z Evropsko komisijo in mrežo za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, ki združuje pristojne organe 27 držav članic EU-ja.
Kot so še sporočili iz EU-ja, sta Coca-Cola in Nestle nekatere zaveze že uresničila, zlasti tiste, ki se nanašajo na navedbe o recikliranju na digitalnih platformah.
Sicer pa bodo izvajanje zavez spremljali nacionalni organi za varstvo potrošnikov, ki lahko v primeru njihovega neizpolnjevanja nadaljujejo izvršilne ukrepe!
Blub, blub ..
fikus_ ::
EU politikanti se ukvarjajo z birokracijo, namesto da bi reševali izzive, ki bi dejansko prinesli boljše pogoje za EU gospodarstvo.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
coffeetime12 ::
Kako smo pripravljeni na zimo? Evropska plinska skladišča manj polna kot lani, cene pa že rastejo
Evropska plinska skladišča so ob začetku ogrevalne sezone napolnjena približno 75 %, kar je manj od preteklih sezon. Z novembrom pri nas ceno zemeljskega plina zvišujeta podjetje Istrabenz Plini in njegova odvisna družba Plinarna Maribor.
Uresničuje se scenarij, ki se je kazal na začetku konflikta z Iranom. Plinska skladišča se poleti niso polnila, ker trgovcem to ni prinašalo koristi, zato zdaj niso tako polna, kot bi si želeli, pravi glavni direktor družbe Plinovodi Matija Bitenc.
"Lahko zaključimo, da nismo dobro pripravljeni, da bi lahko bili bolje pripravljeni. Na to smo že opozarjali. Posledično imamo izrazito rast cen v zadnjem obdobju – recimo od konca poletja – in trenutno smo že prebili mejo 90 € na megavatno uro," še opozarja Bitenc.
Dobavitelji zemeljskega plina cen večinoma še niso dvignili, z novim letom jih verjetno bodo, vendar zmerno. Plinarna Maribor bo to storila že s 1. novembrom. Ceno za gospodinjstva in male poslovne odjemalce tako zvišuje za dobrih 10 %, četudi se borzne cene na položnicah ne poznajo neposredno, pa je dejstvo, da napetosti po svetu ostajajo in da hitrih rešitev ni. Prej ali slej bomo torej nosili višje stroške.
"Dejstvo pa je, da se bo naslednje leto, ob takšnem razvoju geopolitičnih dogodkov, cena začela prelivati v portfelje in posledično tudi na položnice," dodaja Bitenc.
Na evropski ravni sicer poteka razprava o tem, kako urediti morebitno obveznost skladiščenja, oz. porazdeliti stroške oskrbe, prav tako tudi o prostovoljnem zmanjšanju odjema. Ponekod nižje zaloge v skladiščih rešujejo terminali za utekočinjen plin, a to za zdaj ni prepričalo trgov.
Kaj pa ruski plin? Smo ga nepovratno opustili, gotovo si je želeti spet boljših odnosov, pravi Matija Bitenc. "Želimo si, da če se vojna konča in se napetosti rešijo, da tudi v energetski miks oziroma miks dobaviteljev stopi nazaj tudi Rusija. Mislim pa, da se to ne bo zgodilo na način, kot smo bili vajeni," zaključuje Bitenc.
Ali drugače – Evropa gotovo ne bo šla več v tako veliko odvisnost od enega vira kot nekoč.
Blub, blub ..Pripravite se
Evropska plinska skladišča so ob začetku ogrevalne sezone napolnjena približno 75 %, kar je manj od preteklih sezon. Z novembrom pri nas ceno zemeljskega plina zvišujeta podjetje Istrabenz Plini in njegova odvisna družba Plinarna Maribor.
Uresničuje se scenarij, ki se je kazal na začetku konflikta z Iranom. Plinska skladišča se poleti niso polnila, ker trgovcem to ni prinašalo koristi, zato zdaj niso tako polna, kot bi si želeli, pravi glavni direktor družbe Plinovodi Matija Bitenc.
"Lahko zaključimo, da nismo dobro pripravljeni, da bi lahko bili bolje pripravljeni. Na to smo že opozarjali. Posledično imamo izrazito rast cen v zadnjem obdobju – recimo od konca poletja – in trenutno smo že prebili mejo 90 € na megavatno uro," še opozarja Bitenc.
Dobavitelji zemeljskega plina cen večinoma še niso dvignili, z novim letom jih verjetno bodo, vendar zmerno. Plinarna Maribor bo to storila že s 1. novembrom. Ceno za gospodinjstva in male poslovne odjemalce tako zvišuje za dobrih 10 %, četudi se borzne cene na položnicah ne poznajo neposredno, pa je dejstvo, da napetosti po svetu ostajajo in da hitrih rešitev ni. Prej ali slej bomo torej nosili višje stroške.
"Dejstvo pa je, da se bo naslednje leto, ob takšnem razvoju geopolitičnih dogodkov, cena začela prelivati v portfelje in posledično tudi na položnice," dodaja Bitenc.
Na evropski ravni sicer poteka razprava o tem, kako urediti morebitno obveznost skladiščenja, oz. porazdeliti stroške oskrbe, prav tako tudi o prostovoljnem zmanjšanju odjema. Ponekod nižje zaloge v skladiščih rešujejo terminali za utekočinjen plin, a to za zdaj ni prepričalo trgov.
Kaj pa ruski plin? Smo ga nepovratno opustili, gotovo si je želeti spet boljših odnosov, pravi Matija Bitenc. "Želimo si, da če se vojna konča in se napetosti rešijo, da tudi v energetski miks oziroma miks dobaviteljev stopi nazaj tudi Rusija. Mislim pa, da se to ne bo zgodilo na način, kot smo bili vajeni," zaključuje Bitenc.
Ali drugače – Evropa gotovo ne bo šla več v tako veliko odvisnost od enega vira kot nekoč.
Blub, blub ..Pripravite se
Mr.B ::
Še sreča, da je plin že blizu 100 €/MWh. Glede na stanje tam doli in iztek francoske pogodbe z Rusijo bo februarja verjetno cena verjetno več kot štirikrat višja kot leta 2023. Ampak nič hudega, konkurenčnost evropske industrije je očitno samo še postranska podrobnost levih fašistov, ki kurijo po evropi.
Smešno je,
da po skoraj petih letih še vedno rusophrenik nisi sposoben opredeliti,
pod kakšnimi pogoji zmagujemo v Ukljani.
da po skoraj petih letih še vedno rusophrenik nisi sposoben opredeliti,
pod kakšnimi pogoji zmagujemo v Ukljani.
enavlaka ::
2020 je bil 5€/MWh
2026 je 99,5€/MWh
Ampak ni krize, ne recesije. Še kripto pa nvidia delnice ne vem, če so tako zrasle - 2000% rast
2026 je 99,5€/MWh
Ampak ni krize, ne recesije. Še kripto pa nvidia delnice ne vem, če so tako zrasle - 2000% rast
Sc0ut ::
V tej tebi so aktivno še samo ruski boti, ki joh stečaš v temi o ruskem napadu na Ukrajino. Ko sem prebral v tekstu coffeetajma12: " eskalaciji ukrajinskega konflikta leta 2022" sem končal z branjem.
Samo konflikt in Ukrajina. Nikjer pa Rusije, ki izvaja napad.
Samo konflikt in Ukrajina. Nikjer pa Rusije, ki izvaja napad.
1231 v3, Z97 A, 16GB ram 1600mhz, 3070 RTX, HX850
fikus_ ::
Vidim, da te realnost boli, toliko, da jo zanikaš, ne daš korektnega odgovora, je zunanji sovražnik bolj na tvojem mentalnem dosegu.
PS ce si temo falil, to ni opravicilo za tvoje pisanje. Imate svoj peskovnik za izrazanje frustracij.
PS ce si temo falil, to ni opravicilo za tvoje pisanje. Imate svoj peskovnik za izrazanje frustracij.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
D3m ::
V tej tebi so aktivno še samo ruski boti, ki joh stečaš v temi o ruskem napadu na Ukrajino. Ko sem prebral v tekstu coffeetajma12: " eskalaciji ukrajinskega konflikta leta 2022" sem končal z branjem.
Samo konflikt in Ukrajina. Nikjer pa Rusije, ki izvaja napad.
So what?
Saj smo tudi navijali USA intervencije.
Bodi fer do ostalih in STFU.
|HP EliteBook|R7 8840U|
Mr.B ::
Dokler so cene nepremičnin na rekordih ni krize, ljudje imajo denar.
Hočeš reči, da je trg praktično mrtev? Ker običajno je ravno število dejansko izvedenih transakcij precej dober pokazatelj, v kakšnem stanju je trg.
Medtem pa :
Smešno je,
da po skoraj petih letih še vedno rusophrenik nisi sposoben opredeliti,
pod kakšnimi pogoji zmagujemo v Ukljani.
da po skoraj petih letih še vedno rusophrenik nisi sposoben opredeliti,
pod kakšnimi pogoji zmagujemo v Ukljani.
fikus_ ::
Tukaj nekaj piše:
BlackRock @ Wikipedia
Iz vira: "BlackRock is the largest asset manager worldwide"
Seveda so v tem veliki igralci z VIP (veze in poznanstva).
BlackRock @ Wikipedia
Iz vira: "BlackRock is the largest asset manager worldwide"
Seveda so v tem veliki igralci z VIP (veze in poznanstva).
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
redtech ::
Povprečen doseg investitorja je ETF iShares = Blackrock = 30% tržni delež.
Potem imaš še ta hendicap, da folk kupi MSCI World (IWDA) in S&P 500 (CSPX), da bo imel razpršen portfelj.... pozicije ima potem 90% podvojene
Potem imaš še ta hendicap, da folk kupi MSCI World (IWDA) in S&P 500 (CSPX), da bo imel razpršen portfelj.... pozicije ima potem 90% podvojene
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Inflacija 2021/2022 (strani: 1 2 3 4 … 224 225 226 227 )Oddelek: Problemi človeštva | 1718646 (109401) | enavlaka |
| » | Finančna kriza 2023 (strani: 1 2 3 4 … 14 15 16 17 )Oddelek: Problemi človeštva | 210426 (133894) | Mr.B |