Kako je delal telefonski dvojček?

Ker sem glih na bolniški in imam malo več časa se spominjam raznih stvareh iz 90'. Kdaj smo doma dobili prvi telefon in podobno. Spominjam se da so takrat govorili o nekem dvojčku na telefonskih povezavah. Guglanje ne najde nič pametnega.
Kaj je to sploh pomenilo za uporabnika in kako je to tehnično delovalo?

Kolko se spomnim, da pri dvojčku ni bilo nobenih omejitev dokler se niso pojavili telefonski modemi. Če si imel dvojčka je bila najvišja hitrost 9600 baudov.

Pa kot si napisal. Ko je eden od "dvojčkov" imel vzpostavljeno linijo jo drugi ni mogel uporabljati. Če si imel nesrečo in si imel dvojček z eno klepetuljo, si težko prišel na vrsto za klic.

Tero je 5. apr 2023 ob 18:08 izjavil:

Ker sem glih na bolniški in imam malo več časa se spominjam raznih stvareh iz 90'. Kdaj smo doma dobili prvi telefon in podobno. Spominjam se da so takrat govorili o nekem dvojčku na telefonskih povezavah. Guglanje ne najde nič pametnega.
Kaj je to sploh pomenilo za uporabnika in kako je to tehnično delovalo?

"dvojček" je bil rele, ki se je napajal s samo voltažo analogne linije, ter je znal preklopiti med dvema linijama. Ko si dvignil slušalko, je zaznal spremembo voltaže (ki jo je povzročil telefon) in preklopil na tvojo linijo. Rele, ki je bil vgrajen običajno v razvodno omarico, je imel svoj drugi rele, ki pa je bil vgrajen v delilniku (žični povezavi) pred centralo. V stebričku sta se dve povezavi "zlili" v eno, na delilniku (kjer je bil zopet dvojčni rele), pa se je ena povezava zopet "razdelila" na dve.

Delilnik na centrali je imel na eni strani fiksno vezane priključke iz centrale, na drugi strani pa žične priključke iz razvodnega omrežja (ki je šlo uporabnikom). Delilnik v razvodnem delu je že imel fiskno vezane releje, kot drugi par "Y" relejske povezave, da se niso zafrkavali z inštalacijo relejev. Centrala torej nikoli ni vedela, če je priključek vezan dvojčno ali ne.

No, to je bil "omrežni" dvojček. Ta je reševal problem, ker paric v omrežju ni bilo dovolj. Naročnina na dvojčni priključek je bila cenejša.

Obstajal pa je tudi "centralni" dvojček. V tem primeru je bila stvar taka, da je centrala imela centralni procesor za switching, ter (v primeru digitalnih central) analogno-digitalni konverter. Recimo, kapaciteta centrale je bila 8192 linij. Seveda je Telekom lahko kupil tretji okvir, ter dodal recimo 4096 linij, samo to je bilo zelo drago. V vsak okvir so šle plošče z 4, 8, 16 ali 32 porti. V Iskratelu so si izmislili "dvojčne plošče". Prav to ime so imele, ter so imele recimo 32 dvojčnih portov. Tukaj se je šlo za to, da sta iz omrežja prišli dve parici, rele je bil zopet na delilniku, v centralo je šla ena parica na ploščo, znotraj plošče pa je bil drugi rele, ki je switchal med uporabnikoma. Tukaj je centrala seveda vedela, če kliče dvojček A ali B. Oziroma je to vedela plošča, od onverzije naprej pa centrala zopet ni vedela več.

Ideja tega dvojčka je bila, da pač če je bilo premalo kapacitete centrale (npr. 32 slotov za plošče), so vzeli eno ploščo 32 portov ven, ter dali noter 32 portno "dvojčno" ploščo, ki je potem stregla v bistvu 64 uporabnikov.
Uporabnik nikoli niso vedeli, da so v tem primeru na dvojčku, pač občasno niso dobili signala centrale, ker je drug uporabnik na tem dvojčnem portu telefoniral.

Potem so potrebe naraščale in mobilna telefonija je bila na pohodu. Nekako se je vedelo, da kolikor se bo instaliralo telefonov tam v roku 4-5 let, toliko jih bo telekom tudi nekje imel.

Zato so si izmislili PCM. To je delala ena firma v Sloveniji, po licenci zdaj ne vem, mislim da Izraelcev. Takrat so se vsi dvojčki vrgli ven. Zdaj najmanjši PCMi so imeli 4 porte, največji pa 64 porte. Do 32 portov je šlo po 4 paricah, 64 portov pa po 8 paricah. PCM je bil v bistvu pulzno-kodni modulator. V bistvu je analogni zvok digitaliziral, ter to poslal v digitalni obliki v centralo.

Ti originalni izraelski so interno delali z 64 kbit/s kanalom. Tukaj je modem laufal max 56Kbit/s.

Potem so se pa pojavili še eni vunder PCMi (tu jaz potem tega več nisem spremljal toliko) ko so delali recimo 64 portov po dveh paricah. Z dinamično kompresijo. Tu seveda modemi niso dobro delali. Zdaj stvar je bila taka, da če si sam bil na PCMu aktiven, si seveda dobil 32 kbit/s kanal. Če so pa vsi zalaufali svoje modeme zvečer, potem pa jebiga, je delalo slabo. To je bilo narejeno tako, da so faksi pa še vedno delali preko PCMa.

Lahko siprosil, da te vzamejo dol z PCMa. Če je to bil mogoče. Dostikrat je cel becirk bil na 8 paricah.

bbbbbb2015 je 5. apr 2023 ob 20:57 izjavil:

Tero je 5. apr 2023 ob 18:08 izjavil:

Ker sem glih na bolniški in imam malo več časa se spominjam raznih stvareh iz 90'. Kdaj smo doma dobili prvi telefon in podobno. Spominjam se da so takrat govorili o nekem dvojčku na telefonskih povezavah. Guglanje ne najde nič pametnega.
Kaj je to sploh pomenilo za uporabnika in kako je to tehnično delovalo?

"dvojček" je bil rele, ki se je napajal s samo voltažo analogne linije, ter je znal preklopiti med dvema linijama. Ko si dvignil slušalko, je zaznal spremembo voltaže (ki jo je povzročil telefon) in preklopil na tvojo linijo. Rele, ki je bil vgrajen običajno v razvodno omarico, je imel svoj drugi rele, ki pa je bil vgrajen v delilniku (žični povezavi) pred centralo. V stebričku sta se dve povezavi "zlili" v eno, na delilniku (kjer je bil zopet dvojčni rele), pa se je ena povezava zopet "razdelila" na dve.

Delilnik na centrali je imel na eni strani fiksno vezane priključke iz centrale, na drugi strani pa žične priključke iz razvodnega omrežja (ki je šlo uporabnikom). Delilnik v razvodnem delu je že imel fiskno vezane releje, kot drugi par "Y" relejske povezave, da se niso zafrkavali z inštalacijo relejev. Centrala torej nikoli ni vedela, če je priključek vezan dvojčno ali ne.

No, to je bil "omrežni" dvojček. Ta je reševal problem, ker paric v omrežju ni bilo dovolj. Naročnina na dvojčni priključek je bila cenejša.

Obstajal pa je tudi "centralni" dvojček. V tem primeru je bila stvar taka, da je centrala imela centralni procesor za switching, ter (v primeru digitalnih central) analogno-digitalni konverter. Recimo, kapaciteta centrale je bila 8192 linij. Seveda je Telekom lahko kupil tretji okvir, ter dodal recimo 4096 linij, samo to je bilo zelo drago. V vsak okvir so šle plošče z 4, 8, 16 ali 32 porti. V Iskratelu so si izmislili "dvojčne plošče". Prav to ime so imele, ter so imele recimo 32 dvojčnih portov. Tukaj se je šlo za to, da sta iz omrežja prišli dve parici, rele je bil zopet na delilniku, v centralo je šla ena parica na ploščo, znotraj plošče pa je bil drugi rele, ki je switchal med uporabnikoma. Tukaj je centrala seveda vedela, če kliče dvojček A ali B. Oziroma je to vedela plošča, od onverzije naprej pa centrala zopet ni vedela več.

Ideja tega dvojčka je bila, da pač če je bilo premalo kapacitete centrale (npr. 32 slotov za plošče), so vzeli eno ploščo 32 portov ven, ter dali noter 32 portno "dvojčno" ploščo, ki je potem stregla v bistvu 64 uporabnikov.
Uporabnik nikoli niso vedeli, da so v tem primeru na dvojčku, pač občasno niso dobili signala centrale, ker je drug uporabnik na tem dvojčnem portu telefoniral.

Potem so potrebe naraščale in mobilna telefonija je bila na pohodu. Nekako se je vedelo, da kolikor se bo instaliralo telefonov tam v roku 4-5 let, toliko jih bo telekom tudi nekje imel.

Zato so si izmislili PCM. To je delala ena firma v Sloveniji, po licenci zdaj ne vem, mislim da Izraelcev. Takrat so se vsi dvojčki vrgli ven. Zdaj najmanjši PCMi so imeli 4 porte, največji pa 64 porte. Do 32 portov je šlo po 4 paricah, 64 portov pa po 8 paricah. PCM je bil v bistvu pulzno-kodni modulator. V bistvu je analogni zvok digitaliziral, ter to poslal v digitalni obliki v centralo.

Ti originalni izraelski so interno delali z 64 kbit/s kanalom. Tukaj je modem laufal max 56Kbit/s.

Potem so se pa pojavili še eni vunder PCMi (tu jaz potem tega več nisem spremljal toliko) ko so delali recimo 64 portov po dveh paricah. Z dinamično kompresijo. Tu seveda modemi niso dobro delali. Zdaj stvar je bila taka, da če si sam bil na PCMu aktiven, si seveda dobil 32 kbit/s kanal. Če so pa vsi zalaufali svoje modeme zvečer, potem pa jebiga, je delalo slabo. To je bilo narejeno tako, da so faksi pa še vedno delali preko PCMa.

Lahko siprosil, da te vzamejo dol z PCMa. Če je to bil mogoče. Dostikrat je cel becirk bil na 8 paricah.

mislim, da pri PCM ni bila znižana naročnina.
Če si naročil ISDN, so te morali dati dol s PCM in gor priklopiti soseda (če je bila opcija, potem se je tudi to zafilalo)

skratka pri dvojčku si bil občasno nedosegljiv za klicanje (za not in ven). Oziroma klicatel ni vedel, ali se ne javiš ali ti sploh ne zvoni. Za ven si pa vedel, da ne bo šlo, ker ni bilo tona centrale.

pri PCM ni bilo problema za klicanje, le modemi so slabo delali

dokler nisi pri ISDN naročil še ADSL in se je začelo iskanje slabih spojev, katodnih odvodnikov

bilo je nekoč...

Pridemo pa na koncu do tega, da poštarji (še) vedno nekaj štrikajo, namesto da bi polagali dovolj kablov in kupili dovolj zmogljivo opremo.

Tradicija se nadaljuje s PON omrežji. Kako tipično za poštarje in poštno industrijo ki stoji za tem.

mancini je 6. apr 2023 ob 17:29 izjavil:

Dvojcek pri nas je bil, da ti je zvonil tel in si se oglasil, pa je klicatelj rekel zdravo Joza (drugi lastnik dvojcka), pa si rekel poklicite se enkrat, da se oglasi sosed.

V casu ko je kdo od sosedovih telefoniral, si imel pac zasedeno linijo.

To se ne bi smelo zgoditi. To je napaka v "komunikaciji" med Y relejema. Ko zvoni dohodni klic dvojčku A, je in bi morala biti linija B mrtva. To je bil eden od relejev defekten. Zdaj, kateri, to težko povem. Samo dvojček ni deloval tako. To je zdaj zgledal bolj paralelen klic.