Nemški Zvezni urad za informacijski varnost (BSI) pa sedaj pravi, da na Xiaomijevih telefonih niso odkrili dokazov za cenzuriranje vsebin. BSI je preiskavo začel po objavi litovskega centra lanskega septembra. Tudi Xiaomi je tedaj najel zunanje strokovnjake, ki naj bi preverili litovske obtožbe. Tržni delež njihovih telefonov v Evropi namreč raste in je že 2. največji proizvajalec telefonov (23-odstotni tržni delež), tovrstne obtožbe pa lahko to ogrozijo. Xiaomi je seveda pozdravil nemške ugotovitve in dejal, da dokazujejo spoštovanje evropske zakonodaje in standardov. BSI še ni izdal uradnega poročila o preiskavi.
BSI je že pred tremi leti preiskoval telefone različnih kitajskih proizvajalcev in ugotovil, da imajo zlasti neuveljavljene poceni znamke često tovarniško nameščene viruse. Manj jasno pa je, zakaj so o izsledki preiskav Xiaomijevih telefonov tako različni. V Litvi so sicer jeseni trdili, da telefoni omenjeno funkcionalnost za cenzuriranje vsebujejo, a je ta v Evropi izključena, bi jo pa lahko kadarkoli na daljavo aktivirali. Več, ne pa vse, bo znano po uradnem poročilu BSI.
