The Ocean Cleanup iz velike zaplate smeti zajel slabih 30 ton odpadkov

DarkSite je 2. nov 2021 ob 09:44 izjavil:

V Glasgowu ne bodo nič naredili. Vse temelji na prostovoljni udeležbi ter je potisnjeno v neko daljno prihodnost(Indija 2070 lol). Vsak voditelj bo zato to preložil na svojega naslednika ali celo drugo generacijo. Ne bo si kvaril anket oz uspeha njegove stranke na volitvah glede padca gospodarstva na račun zelene tehnologije.

Tocno tole. Zato se pa redkokatera okoljska sprememba res kdaj zgodi, recimo zmanjsanje avomobilov dnevnih migrantov v Ljubljani. So postavili parkomate, ampak problema niso resili s P+R in zaprtje centralnega dela (znotraj obroca), kot je bilo predvideno.

Pa je velika vecina volilcev zupana na strani take spremembe, samo trgovski lobij je pa trgovski lobij.

dsfsfawer235 je 2. nov 2021 ob 08:51 izjavil:

Wrop je 2. nov 2021 ob 08:44 izjavil:

Torej, kako bi rešil probem z embalažo? Pa ne tako, da bi problem samo prestavil na drug konec.

Tako, da se ne uporablja vec embalaze, ki je namenjena metanju stran. Skratka, ce bos dobil mleko v steklenici, bos vrnil steklenico, ki se jo bo opralo in ponovno uporabilo. Ce jo bos poskodoval, jo bos placal, pa ne po nekih minimalni ceni ampak ceni vecji od mleka. In enako za vse ostalo.

Steklenica tehta cca 500 g. Kartonska embalaža za mleko tehta nekaj 10 g. Za 12x 1 L pakiranje vseskupaj tehta največ 12,5 kg, pri stekleni embalaži bi vseskupaj tehtalo skoraj 20 kg. Za isto količino mlega. Lahko rečemo 50 % več. Do trgovine torej 50 % več tovornjakov za isto količino mlega. Pa to je samo do trgovine in končnega kupca. Kaj vse se še zgodi prej, preden trgovec sploh dobi robo. Bodo Ljubljanske mlekarne za pakiranje mleka v steklenice imele kar nekaj več dela, tudi s porabo energije, da dostavi embalažo za enako količino pakiranega mleka. 20 t tovornjak pripelje 14.000 l ustekleničenega mleka do trgovine. Ali 20.0000 l mleka s trenutno embalažo. Predelovalnica mleka pripelje k sebi 40.000 praznih litrskih steklenic, ali 400.000 praznih tetrapakov. Kaj je tu bolj ekološko?
Da ne omenjam, samega rokovanja s težjimi steklenicami, skladiščenjem. Ne gledat samo delček življenskega cikla nekega izdelka, za ostalo se pa delat, da ne obstaja.
Pa pranje in prevoz praznih umazanih steklenic. Pa sortiranje, recikliranje razbitih, kemično pranje itd.

Ustekleničeno mleko bi bilo v vsakem primeru dražje. Tudi v ekološkem smislu. Le zakaj ne pakirajo mlega v steklo.

Wrop je 2. nov 2021 ob 09:57 izjavil:

Steklenica tehta cca 500 g. Kartonska embalaža za mleko tehta nekaj 10 g. Za 12x 1 L pakiranje vseskupaj tehta največ 12,5 kg, pri stekleni embalaži bi vseskupaj tehtalo skoraj 20 kg. Za isto količino mlega. Lahko rečemo 50 % več. Do trgovine torej 50 % več tovornjakov za isto količino mlega. Pa to je samo do trgovine in končnega kupca. Kaj vse se še zgodi prej, preden trgovec sploh dobi robo. Bodo Ljubljanske mlekarne za pakiranje mleka v steklenice imele kar nekaj več dela, tudi s porabo energije, da dostavi embalažo za enako količino pakiranega mleka. 20 t tovornjak pripelje 14.000 l ustekleničenega mleka do trgovine. Ali 20.0000 l mleka s trenutno embalažo. Predelovalnica mleka pripelje k sebi 40.000 praznih litrskih steklenic, ali 400.000 praznih tetrapakov. Kaj je tu bolj ekološko?
Da ne omenjam, samega rokovanja s težjimi steklenicami, skladiščenjem. Ne gledat samo delček življenskega cikla nekega izdelka, za ostalo se pa delat, da ne obstaja.
Pa pranje in prevoz praznih umazanih steklenic. Pa sortiranje, recikliranje razbitih, kemično pranje itd.

Ustekleničeno mleko bi bilo v vsakem primeru dražje. Tudi v ekološkem smislu. Le zakaj ne pakirajo mlega v steklo.

Kjer je nujno dodati, da je tetrapak mozno reciklirati.

https://www.tetrapak.com/de/campaigns/g...

Meni so zanimivo projekti recikliranje plastike v tlakovce, v zidake itn.

gruntfürmich je 2. nov 2021 ob 09:58 izjavil:

tisti idiot v ogledalu je problem, ne pa proizvajalci, 3. države...

ampak razlagat zakaj je tisti idiot, ki pa vidite v ogledalu problem, vam retardom nima smisla...

Problem ni v tem, da delas najprej pri sebi, problem je, da vecina sploh ne ve kaj se izplaca, kaj je ekolosko, kaj je dodatna obremenitev itn.

dsfsfawer235 je 2. nov 2021 ob 10:04 izjavil:

TheBlueOne je 2. nov 2021 ob 10:01 izjavil:

Meni so zanimivo projekti recikliranje plastike v tlakovce, v zidake itn.

Seveda, vecini je zanimivo kar je hype. Ker steklenica je pa res cisto nezanimiva zadeva. Pa iz pepela iz termoelektrarne bi tudi zidake delal, mar ne?

Ne ker je hype ampak, ker lahko v uporabno in neskodljivo obliko prepakiras obstojeco plastiko, katere pa dalec ne manjka. Ce pepel ne bi bil radioaktiven, potem bi bila resitev povsem OK. Ker plastika ni radioaktivna tezko primerjas eno in drugo ali imas v mislih kaj konkretnega? Ali pa primerjas zadeve, ki se jih ne da primerjati, ker ne poznas razlik med materiali?

dsfsfawer235 je 2. nov 2021 ob 10:04 izjavil:

Za izdelavo plastenke gre vec vode, kot jo ta lahko vsebuje.

Koliko pa je gre za reciklazo? Torej dodatna logistika + pranje + skladiscenje?

TheBlueOne je 2. nov 2021 ob 10:01 izjavil:

Problem ni v tem, da delas najprej pri sebi, problem je, da vecina sploh ne ve kaj se izplaca, kaj je ekolosko, kaj je dodatna obremenitev itn.

ne.

problem je edino ta, da večina voli idiote ki ne želijo porihtati tega področja. in tako je že od začetka.
v 30 letih nismo postavili niti ene večje sežigalnice, niti se nismo spravili na veliko reciklirat, ravnanje z odpatni nam je zadnja briga, kam bomo z drekom ki ga vsak dan poserjem v stranišče nobeden ne ve odkar je madžarska odrekla sežig...

in to vse voli ta gamat, ki se potem tule zgraža kako štalo delajo tuji proizvajalci in 3 svet?! zato so ti retardi, ki ne vidijo da so ravno oni krivci za trenutno stanje, resnično totalno zabiti.

dsfsfawer235 je 2. nov 2021 ob 10:11 izjavil:

TheBlueOne je 2. nov 2021 ob 10:09 izjavil:

dsfsfawer235 je 2. nov 2021 ob 10:04 izjavil:

TheBlueOne je 2. nov 2021 ob 10:01 izjavil:

Meni so zanimivo projekti recikliranje plastike v tlakovce, v zidake itn.

Seveda, vecini je zanimivo kar je hype. Ker steklenica je pa res cisto nezanimiva zadeva. Pa iz pepela iz termoelektrarne bi tudi zidake delal, mar ne?

Ne ker je hype ampak, ker lahko v uporabno in neskodljivo obliko prepakiras obstojeco plastiko, katere pa dalec ne manjka. Ce pepel ne bi bil radioaktiven, potem bi bila resitev povsem OK. Ker plastika ni radioaktivna tezko primerjas eno in drugo ali imas v mislih kaj konkretnega? Ali pa primerjas zadeve, ki se jih ne da primerjati, ker ne poznas razlik med materiali?

Aha, no saj potem se pa ne rabimo matrat, kar v oceane in reke z njimi, saj ves problem platike je samo izgled, mar ne? Toliko o poznavanju razlike med materiali...

To ti tako razumes, kar je tvoj problem. Seveda je treba reducirati porabo ampak ne na butast nacin, ki jo zgolj poveca drugje. Jaz bi zadeve reseval na vseh frontah, vzporedno, ker si ne delam utvare, da je problem tako majhen, da ga bo resilo nekaj tvojih skrajno enostavnih umotvorov v stilu "steklo namesto plastike".

driver_x je 2. nov 2021 ob 09:42 izjavil:

Če imaš izdelke na rifuzo, potrebuješ tudi prodajalca, ki ti to polni. Že pri sadju in zelnjavi je nagnusno gledati, kako nekateri brez rokavic pretipajo pol jabolk, prden enega izberejo. Če pa bi imeli možnost, da bi si ljudje sami v kozarce z žlico nakladali marmelado in jogurt, bi bilo pa sploh veselo.

Aha, ne da se, saj štekam. Torej se ne bo nikoli.

Bejž enkrat z mojo tamalo v šoping. Te bo s kože dala, če boš vzel vrečko na blagajni.
Ali pa tisto za sadje.
Ko greš v štacuno, greš s pametjo in se pripraviš.

kuall je 1. nov 2021 ob 21:51 izjavil:

Wrop je 1. nov 2021 ob 21:41 izjavil:

Kaj bi rešil s tem, da bi za (plastično) embalažo plačal več?

manj kupljene embalaže -> manj odpadkov. sej odpadkov ni prav veliko že zdej, če smo iskreni. tole v morju producirajo bolj kakšni primitivni indijci oziroma ciganje.

dobesedno kot v unem filmu idiocracy ej. utapljajo se v gori smeti.
pa stanje je čist isto v veliko predelih indije, ciganje pa izvirajo iz indije. zanimivo, kako se ne morejo otresti svojih navad še po stoletjih. to je dokaz, da geni producirajo navade?

Tisti, ki k producirate najvec odpadkov na prebivalca in jih za vas izvazajo v drzave v razvoju, ste ocitno popolnoma nedolzni.

Superboyy je 2. nov 2021 ob 09:47 izjavil:

Taki predlogi so super, dokler ne začneš računat kakšna bi bila poraba vode, če bi namesto vsake plastenke in tetrapaka porabili par litrov pitne vode.

Sploh za DIY pranje doma (ideje da imaš svoje steklenice in jih nosiš polnit).

Steklo ni panike, tetrapak pač ne greš pucat. Proizvodnja plastike tudi zahteva precej vode...

Invictus je 2. nov 2021 ob 10:37 izjavil:

Superboyy je 2. nov 2021 ob 09:47 izjavil:

Taki predlogi so super, dokler ne začneš računat kakšna bi bila poraba vode, če bi namesto vsake plastenke in tetrapaka porabili par litrov pitne vode.

Sploh za DIY pranje doma (ideje da imaš svoje steklenice in jih nosiš polnit).

Steklo ni panike, tetrapak pač ne greš pucat. Proizvodnja plastike tudi zahteva precej vode...

Samo malo podprem, za vsako plastenko se porabi ~5.3 litra vode.

Tetrapaka ne rabis, ce imas steklenice. In v trgovini sode.

Machete je 2. nov 2021 ob 09:09 izjavil:

30 TON je še kar malo.

Res je, 30 ton je relativno malo, je pa potrebno razumeti kontekst v katerem se to dogaja. Za Pacifiško zaplata smeti je ocenjeno, da vsebuje 80.000 ton smeti, ki pa niso zbrane na kupu kot je to videti na deponiji, ampak so razpršene in plavajo na ogromni površini. System 002 je preizkusna verzija, s katero je Ocean Cleanup potrdil, da tehnologija zbiranja deluje in da lahko grejo graditi 3x večji sistem, ki bo plavajoče odpadke koncentriral v mrežast žep na koncu zbiralca.

30 ton je super za manjši model naprave, ki je testno deloval par mesecev.

Do leta 2030 bodo, baje, nehali na veliko sekati drevje.
Tak isto bodo nehali črpati nafto.
Fajn bi bilo, da bi še prepovedali gojiti rastline za industrijo, se pravi biodizel in bio vlakna.

Tako da bomo lahko marmelado kar v naročju prinesli domov. Ta gosto, voda naj pa čimorej odteče. Zakaj bi jo domov nosil?

TheBlueOne je 2. nov 2021 ob 10:42 izjavil:

Pa to so samo prvi pomisleki.

Ki jih bo industrija resila, ko bo imela problem. Potrebno ji je samo narediti problem. Mlekomati ze pridno prihajajo v rabo, vsaj v Lj. In ko bo vsaka plastenka stala 5 eurov, bojo ljudje zaceli tociti v "kanglice".

AliRes je 2. nov 2021 ob 10:41 izjavil:

tikitoki je 2. nov 2021 ob 10:35 izjavil:

kuall je 1. nov 2021 ob 21:51 izjavil:

Wrop je 1. nov 2021 ob 21:41 izjavil:

Kaj bi rešil s tem, da bi za (plastično) embalažo plačal več?

manj kupljene embalaže -> manj odpadkov. sej odpadkov ni prav veliko že zdej, če smo iskreni. tole v morju producirajo bolj kakšni primitivni indijci oziroma ciganje.

dobesedno kot v unem filmu idiocracy ej. utapljajo se v gori smeti.
pa stanje je čist isto v veliko predelih indije, ciganje pa izvirajo iz indije. zanimivo, kako se ne morejo otresti svojih navad še po stoletjih. to je dokaz, da geni producirajo navade?

Tisti, ki k producirate najvec odpadkov na prebivalca in jih za vas izvazajo v drzave v razvoju, ste ocitno popolnoma nedolzni.

Zmotno mišljenje. Več na prebivalca proizvedemo zgolj zato, ker imamo višji standard. Slednji bo prej ali slej dokaj podoben po vsem svetu. Raje glej, koliko smeti kdo proizvede glede na prihodke.

Krasna logika. Ko govorimo o zmanjsanju onesnazevanja, se ne uposteva dejanskega stanja, temvec neko navidezno stanje, ki ga oblikujemo po lastni potrebi.

feryz je 2. nov 2021 ob 10:44 izjavil:

Union se ne bi strinjal s tabo. Pojdi si pogledat linijo in stroške za ponovno uporabo steklenih flaš in linijo za pripravo in polnjenje plastične embalaže.
Razlika je ogromna. Na škodo stekla.

Saj ravno to pravim, ko jim bos naprtil steklo na glavo, bojo zaceli razmisljati kako to poenostaviti.

dsfsfawer235 je 2. nov 2021 ob 10:43 izjavil:

TheBlueOne je 2. nov 2021 ob 10:42 izjavil:

Pa to so samo prvi pomisleki.

Ki jih bo industrija resila, ko bo imela problem. Potrebno ji je samo narediti problem. Mlekomati ze pridno prihajajo v rabo, vsaj v Lj.

Ja seveda. Ampak tega ne resis s tem, da na forumih tulis steklo. Enostavno pogledas kaj je ekonomicno, kjer ni nujno, da je najbolj eko steklo, potem pa to nagrajujes. Istocasno pa poizkusas reducirati ze nastalo skodo, tam pa morda pridejo prav tile zidaki. Ampak tudi ne morem trditi 100%, mi pa je zanimiv projekt.

feryz je 2. nov 2021 ob 10:46 izjavil:

Dobro, vidim da gre glavnina naporov za reševanje planeta v smer novih in povečevanja obstoječih davkov.
Embalaže pa bomo imeli še več, zato da bo tudi davkov priteklo neprimerljivo več.
Razmišljate točno tako, kot politiki želijo.

Prej obratno. Politiki delajo tako kot ljudje zelijo. Prva res boleca kriza bo tako ali tako energija in ne toliko smeti.

TheBlueOne je 2. nov 2021 ob 10:46 izjavil:

Prej obratno. Politiki delajo tako kot ljudje zelijo. Prva res boleca kriza bo tako ali tako energija in ne toliko smeti.

Take norosti pa že dolgo ne.
Torej si ljudje želijo boleče krize? Človek bi mislil, da smo politike postavili tja zato, da rešujejo boleče krize. Ne da jih ustvarjajo.

Če pa že politiki delajo na željo ljudi v kakšnem primeru, to pomeni, da so jim prej vsadili te želje v glavo.

feryz je 2. nov 2021 ob 10:50 izjavil:

TheBlueOne je 2. nov 2021 ob 10:46 izjavil:

Prej obratno. Politiki delajo tako kot ljudje zelijo. Prva res boleca kriza bo tako ali tako energija in ne toliko smeti.

Take norosti pa že dolgo ne.
Torej si ljudje želijo boleče krize? Človek bi mislil, da smo politike postavili tja zato, da rešujejo boleče krize. Ne da jih ustvarjajo.

Če pa že politiki delajo na željo ljudi v kakšnem primeru, to pomeni, da so jim prej vsadili te želje v glavo.

Cloveska psihologija. Dokler problema sami ne zares cutijo ga raje ignorirajo. Potem pa so seveda se materialni interesi. Politiki jim pac servirajo kar hocejo, ce bi bilo obratno, bi ljudje b.p. naredili dosti vec. Spremembe prihajajo zaradi agresivne kampanije znanosti in zainteresirane javnosti. Jaz si mislim, da bi politika b.p. se dolgo vlekla status quo, ce bi ljudje tako zeleli ampak je znanost kar uspesna s tem, da daje dovolj jasno sliko, da se vkljucuje nek strah in da vedno manj deluje Trumpovska tolazba, da je znanost fake news.

Najprej: novica iz posta govori o projektu nekega hrvaškega mladeniča, ki je pogruntal pobiranje plastike s samodejnimi napravami in (če se ne motim) z uporabo energije valov. Našel je investitorje, izdelal delujoč prototip in gre naprej. Čez par let mu bomo fovš, ko bo služil s tem.

Potlej: to, da toliko plastike plava v oceanih je svinjarija vseh nas. Ni važno, ali gre za en filterček od cigarete ali 10 ton plastičnih vrečk. Smeti bi morali zadržati v lastni občini/regiji/državi in se ne delati lepe potem, ko 90% izvozimo. Ista zgodba z blatom iz čistilnih naprav. Ko nismo več imeli kam izvažati so slovenska podjetja v sodelovanju z lokalnimi izdajalci delala štalo.

In naprej: "za vse je kriva plastika"? Za kaj že? Koliko bolezni je do sedaj vzročno povezano z mikroplastiko oz. embalažno plastiko? Larifari. Plastiko je treba reciklirati v tistem delu, kjer je to ekološko in finančno izvedljivo. Ostalo je treba skladiščiti za recikažo v prihodnjosti. Tako je ne bo nič v oceanih. Plastika je idealni dolgoročni konzervator CO₂, zato je vsakem bebcu, ki sploh pomisli na sežiganje plastike treba odbiti ušesa.

DostMam je 2. nov 2021 ob 10:56 izjavil:

Smeti bi morali zadržati v lastni občini/regiji/državi in se ne delati lepe potem, ko 90% izvozimo.

Mogoce bi tole lahko bil prvi korak, ja. Scasoma bi prislo do prilagoditve placila odvoza smeti glede na to, kaj imas v smetnjaku, ko bi cene zrasle (zaradi pomanjkanja prostora za skladiscenje), bi se poznalo navzgor po verigi, do zmanjsane prodaje itd. Dejansko najbolj soft nacin.

Miki N je 2. nov 2021 ob 11:03 izjavil:

Preveč si belite vaše velike glave ... Ne rabite dajati predlogov - vi lepo samo plačajte davke, sprejmite nove omejitve za skupno dobro ostalo bodo zrihtrali Vladajoči - saj generalko ste že imeli.

Kaj bos pa ti naredil? Razen tega, da bos z malo srece koncal srednjo solo in kar naenkrat ugotovil, da pubertetnisko upiranje ni resitev. Mogoce celo iz nuje, da nimas popravca druzboslovja, nastudiral kako deluje drzava in razumel, kaksne neumnosti klamfas tule.

Zanimivo, kako so se antivaxerji razbohotili s svojo falirano logiko in pomanjkanjem razgledanosti. Verjetno jih je prvic v zivljenju (nedvomno nek kreten), poslusal, zdaj so pa boga za jajca prijeli in vedo vse.

hruske je 2. nov 2021 ob 10:51 izjavil:

Za pobiranje smeti iz oceanov pa tak princip žal ne deluje, ker so smeti preveč razpršene in jih je potrebno najprej zgostiti - temu je namenjen System 002 oz. System 003.

Saj sistemi že so, reče se mu ribiška mreža .

Sam velikost lukenj je treba prilagoditi...

Invictus je 2. nov 2021 ob 11:19 izjavil:

hruske je 2. nov 2021 ob 10:51 izjavil:

Za pobiranje smeti iz oceanov pa tak princip žal ne deluje, ker so smeti preveč razpršene in jih je potrebno najprej zgostiti - temu je namenjen System 002 oz. System 003.

Saj sistemi že so, reče se mu ribiška mreža .

Sam velikost lukenj je treba prilagoditi...

Kraka pregrade sta bližje vodni pregradi za lovljenje naftnih madežev, sredinski žep za zbiranje odpadkov pa je fina mreža, ki polovi vse kar se ujame.

Ironično veliko plastike predstavljajo tudi strgane ribiške mreže ...

Kratek vodič po zanimivih najdbah v Tihem oceanu:

OK, kateri so tapravi, ki jih moramo voliti?

Hvala, razumeli smo vaš point.