Forum » Loža » Preboj na Menini planini
Preboj na Menini planini
lynxslo5 ::
Par dni nazaj je umrl neki partizanski heroj Franta, ki naj bi leta 1945 s 500 partizani premagal 12.000 Nemcev. Dve leti nazaj so celo nek film o tem posneli. Vse lepo in prav, vendar sprašujem se zakaj se o tej bitki nismo nič učili v šoli. Sem generacija, ki je osnovno šolo in gimnazijo obiskovala v komunizmu, pa nam ta slavna bitka ni bila niti z besedo omenjena. Vemo, da smo v bivšem sistemu vse NOB bitke morali znati na pamet in prav neverjetno je, da bi Franto in Menino planino izpustili iz zgodovisnkih učbenikov za šole. O tem herojstvu Frante, ki je premagal 12.000 Nemcev se je začelo goovriti šele par let nazaj, ko se je spet začelo posiljevati Slovence z NOB miti. Kaj menite vi, ali se je preboj na Manini planini res zgodil, ali pa gre za izmišljeno zgodbo?
- zaklenil: bluefish ()
Ben Dover ::
Do kolen v vodi pri -40°C smo gazili po hosti, pa to. V resnici so se pa kepali z ukradeno zaseko domačih kmetov.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Ben Dover ()
Bob Rock ::
- Res se je zgodil. Bil moj dedek zraven.
- Gimnazije pac nisi obiskoval v komunizmu, pac pa v socializmu (ce razumes v cem je razlika)
- Posiljevanje z NOB si domisljate sendvicarji, ker vam pastir ne pusti oditi iz 2. svetovne vojne
- ...
- Gimnazije pac nisi obiskoval v komunizmu, pac pa v socializmu (ce razumes v cem je razlika)
- Posiljevanje z NOB si domisljate sendvicarji, ker vam pastir ne pusti oditi iz 2. svetovne vojne
- ...
___________________________________________________
gance hale ale cuzamen
gance hale ale cuzamen
UganiKdo ::
Preboj kot tak se je zgodil, to, da je 500 partizanov premagajalo 12k nemcev je pa na tvojem zelniku zraslo. To da, da 500 manjdelcev uide pač ni enako temu, kar ti nakladaš.
Drugače pa tako knjiga kot film seveda pretiravata in prikazujeta romantizirano verzijo dogodkov.
Drugače pa tako knjiga kot film seveda pretiravata in prikazujeta romantizirano verzijo dogodkov.
lynxslo5 ::
- Res se je zgodil. Bil moj dedek zraven.
OK, če je bil ta preboj resničen, da 500 partizanov premaga 12.000 Nemcev, potem je Dražgoška bitka v primerjavi s tem minorna bitka. Zakaj se potem o Menini planini ni govorilo pred letom 91 in šele sedaj?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lynxslo5 ()
111111111111 ::
- Res se je zgodil. Bil moj dedek zraven.
- Gimnazije pac nisi obiskoval v komunizmu, pac pa v socializmu (ce razumes v cem je razlika)
- Posiljevanje z NOB si domisljate sendvicarji, ker vam pastir ne pusti oditi iz 2. svetovne vojne
- ...
Čudno na NOB tako zavzeto branite. Ste užaljeni, ker vam pravimo masovni morilci nedolžnih.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
UganiKdo ::
Spomenik na Maniški planini stoji že tam od leta 1960. Več se o tem seveda govori sedaj zaradi knjige in filma.
Vidim, pa imate nekateri hude težave z razumevanje besed kot je premagati in preboj.
To, da se je nek dogodek res zgodil ne pomeni, da kdorkoli brani NOB.
To, da nekdo opozori na razliko med komunizmom in socializnom tudi ni branjenje NOB.
Je pa zanimivo, kako hitro morate nekateri pljuvat po NOB in kako nisko ste se pripralvjeni spustit, da lahko to počnete.
Vidim, pa imate nekateri hude težave z razumevanje besed kot je premagati in preboj.
111111111111 je izjavil:
- Res se je zgodil. Bil moj dedek zraven.
- Gimnazije pac nisi obiskoval v komunizmu, pac pa v socializmu (ce razumes v cem je razlika)
- Posiljevanje z NOB si domisljate sendvicarji, ker vam pastir ne pusti oditi iz 2. svetovne vojne
- ...
Čudno na NOB tako zavzeto branite. Ste užaljeni, ker vam pravimo masovni morilci nedolžnih.
To, da se je nek dogodek res zgodil ne pomeni, da kdorkoli brani NOB.
To, da nekdo opozori na razliko med komunizmom in socializnom tudi ni branjenje NOB.
Je pa zanimivo, kako hitro morate nekateri pljuvat po NOB in kako nisko ste se pripralvjeni spustit, da lahko to počnete.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: UganiKdo ()
michael32 ::
Franta v knjigi piše, da so se metki odbijali od njegove čutare nazaj v Nemce. To je nekaj takega kot Zagor ali Chuck Norris.
telexdell ::
Mi lahko kdo omeni le 1. (z besedo eno) bitko, kjer je bilo udeleženo vsaj 100 ljudi pa so jo partizani zmagali? Vedeno se govori le o tem kako so se partizani: umikali, prebijali, bežali...
Pa mi lahko kdo našteje vsaj enega partizanskega "narodnega heroja" nad katerim ni sence dvoma, da ni množični morilec naših rojakov, sorodnikov...?
Ta o temi je pa podobna tisti pravljici, ko jih je z enim zamahom pokončal 2. ducata. Pač ni šlo za ljudi ampak muha, pa ni jih bilo dva ducata ampak zgolj dve...
Pa mi lahko kdo našteje vsaj enega partizanskega "narodnega heroja" nad katerim ni sence dvoma, da ni množični morilec naših rojakov, sorodnikov...?
Ta o temi je pa podobna tisti pravljici, ko jih je z enim zamahom pokončal 2. ducata. Pač ni šlo za ljudi ampak muha, pa ni jih bilo dva ducata ampak zgolj dve...
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
UganiKdo ::
Pa mi lahko kdo našteje vsaj enega partizanskega "narodnega heroja" nad katerim ni sence dvoma, da ni množični morilec naših rojakov, sorodnikov...?
nič bolj in nič manj kot 1001 drugega "heroja" na katerikoli strani v katerikoli vojni. Brezmadežni heroji v vojni obstajajo samo v pravljicah.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: UganiKdo ()
endelin ::
Kaj menite vi, ali se je preboj na Manini planini res zgodil, ali pa gre za izmišljeno zgodbo?
Valda se je zgodilo. Nadčlovek Franta se je zoperstavil večtisočglavi množici nemcev
no če deliš Frantino samohvalo z 100 dobiš verjetno nekaj realnegaSem mislil da se v letu 2021 ne sprašujemo več takšnih nesmislov.
Saj to je rdeča nit teh komi režimov da imajo neko noro mitologijo.
Al pa ovčar iz sutjeske ali kaj je že drugi mit haha
Zgodovina sprememb…
- predlagal izbris: pero12 ()
PacificBlue ::
Vojne se ekstremno preveč romantizirajo.
Ni nič lepega v njih, samo eno bedno trpljenje in umiranje.
Takrat se je večina sveta uprla Nemcem.
Nima veze komunizem tuki zraven.
Tisti, ki v tem vidijo samo komunizem, so pa žal premal inteligentni, oprani in praktično nevredni komentarjev.
Ni nič lepega v njih, samo eno bedno trpljenje in umiranje.
Takrat se je večina sveta uprla Nemcem.
Nima veze komunizem tuki zraven.
Tisti, ki v tem vidijo samo komunizem, so pa žal premal inteligentni, oprani in praktično nevredni komentarjev.
I’m out.
:3
:3
kow ::
Vitamia ::
Franta v knjigi piše, da so se metki odbijali od njegove čutare nazaj v Nemce. To je nekaj takega kot Zagor ali Chuck Norris.
Knjigo seveda nisi prebral. Je pa fino, da vsem oznaniš svoj nivo IQ.
Kaj menite vi, ali se je preboj na Manini planini res zgodil, ali pa gre za izmišljeno zgodbo?
Valda se je zgodilo. Nadčlovek Franta se je zoperstavil večtisočglavi množici nemcev
Sem mislil da se v letu 2021 ne sprašujemo več takšnih nesmislov.
Saj to je rdeča nit teh komi režimov da imajo neko noro mitologijo.
Al pa ovčar iz sutjeske ali kaj je že drugi mit haha
Posveti še čaščenju karantanskega panterja.
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Vitamia ()
joze67 ::
Ne vem, kaj vam ni jasno.
12.000 je bilo pripadnikov Galicijske SS divizije. To je bila njihova zadnja bitka v Sloveniji (kolikor vem), potem so jih premaknili v Avstrijo (in, ob premiku jih je bilo 12k).
Je sodelovala cela divizija? Ne vem, je pa verjetno. Ko so se Nemci tepli s Pohorskim bataljonom na Osankarici, je tistih 80 ali koliko partizanov obkolilo 1.500 vojakov. Seveda pa obkoliti ne pomeni tudi streljati ali priti v stik z nasprotnikom. 12.000 proti 500 je potem podobno razmerje, in spet se je s partizani dejansko spopadel manjši del teh enot.
Če se da v Ljubljano priti samo po vpadnicah: Celovška, Titova ops Dunajska, Zaloška, Dolenjska in Tržaška. V mestu imaš nekoga, ki mu želiš preprečiti odhod. Potrebuješ torej 5 patrulj, ustavila ga bo pa ena. Na koncu bo pisalo, da se je nanj spravilo pet patrulj. Tudi dnevnic bo šlo toliko, pa nafte, skratka za policijo je to pet-patruljna operacija. Bo šlo?
Partizanska vojska se je praviloma borila gverilsko. Ni imela stalne baze, ozemlja, težkega orožja ali letalstva, da bi se lahko na kakršenkoli način frontalno postavila proti Nemcem. Jugoslovanska kraljeva vojska je vse to imela, pa poglej, kako je končala. Vojna pač ni videoigra, v primeru partizanov je bilo preživeti že zmaga. Bitke z več kot 100 vojaki? Tako množico spraviti skupaj in vzdrževati - pa ostati neopažen, ker letala - ne vem točno kako si to predstavljate.
Tudi Britanci so prekleto ponosni, kako lepo so se umaknili iz Francije. Ali Krete.
12.000 je bilo pripadnikov Galicijske SS divizije. To je bila njihova zadnja bitka v Sloveniji (kolikor vem), potem so jih premaknili v Avstrijo (in, ob premiku jih je bilo 12k).
Je sodelovala cela divizija? Ne vem, je pa verjetno. Ko so se Nemci tepli s Pohorskim bataljonom na Osankarici, je tistih 80 ali koliko partizanov obkolilo 1.500 vojakov. Seveda pa obkoliti ne pomeni tudi streljati ali priti v stik z nasprotnikom. 12.000 proti 500 je potem podobno razmerje, in spet se je s partizani dejansko spopadel manjši del teh enot.
Če se da v Ljubljano priti samo po vpadnicah: Celovška, Titova ops Dunajska, Zaloška, Dolenjska in Tržaška. V mestu imaš nekoga, ki mu želiš preprečiti odhod. Potrebuješ torej 5 patrulj, ustavila ga bo pa ena. Na koncu bo pisalo, da se je nanj spravilo pet patrulj. Tudi dnevnic bo šlo toliko, pa nafte, skratka za policijo je to pet-patruljna operacija. Bo šlo?
Partizanska vojska se je praviloma borila gverilsko. Ni imela stalne baze, ozemlja, težkega orožja ali letalstva, da bi se lahko na kakršenkoli način frontalno postavila proti Nemcem. Jugoslovanska kraljeva vojska je vse to imela, pa poglej, kako je končala. Vojna pač ni videoigra, v primeru partizanov je bilo preživeti že zmaga. Bitke z več kot 100 vojaki? Tako množico spraviti skupaj in vzdrževati - pa ostati neopažen, ker letala - ne vem točno kako si to predstavljate.
Tudi Britanci so prekleto ponosni, kako lepo so se umaknili iz Francije. Ali Krete.
mirator ::
To je bila ena izmed bitk med pohodom 14. divizije in ni primerljiva z dražgoško bitko ali bitko na Osankarici. Gre pa seveda za preboj skozi nemške obroče.
Poboji po končanju vojne so posledica sovraštva, ki se je nakopičilo v zmagovalcih skozi leta mučenja s strani okupatorja in izdajalcev. Seveda so obsojanja vredni in je tudi prav, da se glavni akterji preganjajo. Še zdaleč pa ti pomori ne rehabilitirajo pomorov, ki so jih med vojno zakrivili domači idajalci.
Zgodovino se sicer da prirejat, ne da pa se je spreminjat.
Poboji po končanju vojne so posledica sovraštva, ki se je nakopičilo v zmagovalcih skozi leta mučenja s strani okupatorja in izdajalcev. Seveda so obsojanja vredni in je tudi prav, da se glavni akterji preganjajo. Še zdaleč pa ti pomori ne rehabilitirajo pomorov, ki so jih med vojno zakrivili domači idajalci.
Zgodovino se sicer da prirejat, ne da pa se je spreminjat.
RedDrake ::
PacificBlue je izjavil:
Vojne se ekstremno preveč romantizirajo.
Ni nič lepega v njih, samo eno bedno trpljenje in umiranje.
Takrat se je večina sveta uprla Nemcem.
Nima veze komunizem tuki zraven.
Tisti, ki v tem vidijo samo komunizem, so pa žal premal inteligentni, oprani in praktično nevredni komentarjev.
Popolnoma res.
Zato pa mi doma na steni visi spomenica za prastrica. Heroj.
Sicer je potem moja babica, ko je prilezla malce višje po lestvici v partiji izvedela da je moral iti ker je verjel v eno pravljično bitje na nebu, namesto v pravljice nekih zemljanov. Našli ga niso nikoli, tako kot večino tistih, ki so bili persone non grate za "socialiste".
cirecire ::
Imamo na stotine narodnih herojev, Franta, ki pa je golorok premagal elitno SS divizijo, pa nikoli ni postal narodni heroj. Pa tudi jaz sem za to njegovo bitko prvič slišal okoli leta 2015, ko se je hvalil v nekem članku v Dnevniku.
jocoj ::
Par dni nazaj je umrl neki partizanski heroj Franta, ki naj bi leta 1945 s 500 partizani premagal 12.000 Nemcev. Dve leti nazaj so celo nek film o tem posneli. Vse lepo in prav, vendar sprašujem se zakaj se o tej bitki nismo nič učili v šoli. Sem generacija, ki je osnovno šolo in gimnazijo obiskovala v komunizmu, pa nam ta slavna bitka ni bila niti z besedo omenjena. Vemo, da smo v bivšem sistemu vse NOB bitke morali znati na pamet in prav neverjetno je, da bi Franto in Menino planino izpustili iz zgodovisnkih učbenikov za šole. O tem herojstvu Frante, ki je premagal 12.000 Nemcev se je začelo goovriti šele par let nazaj, ko se je spet začelo posiljevati Slovence z NOB miti. Kaj menite vi, ali se je preboj na Manini planini res zgodil, ali pa gre za izmišljeno zgodbo?
Seveda je bilo omenjeno v učbenikih. Očitno si med predavanji na ušesih sedel. Ni pa se to tako zgodilo, kot zgoraj pišeš tako, da si malo preberi o tem.
telexdell ::
...Bitke z več kot 100 vojaki? Tako množico spraviti skupaj in vzdrževati - pa ostati neopažen, ker letala - ne vem točno kako si to predstavljate...
Ta pa vsekakor zmaga. Na Menini se "junaško" prebije 500 ljudi, 100 ljudi pa ni možno vzdrževati, pa letala...
Pa mi lahko kdo našteje vsaj enega partizanskega "narodnega heroja" nad katerim ni sence dvoma, da ni množični morilec naših rojakov, sorodnikov...?
nič bolj in nič manj kot 1001 drugega "heroja" na katerikoli strani v katerikoli vojni. Brezmadežni heroji v vojni obstajajo samo v pravljicah.
Razlika je, če sta si nasproti dva vojaka, ali če se oborožen revolucionar spravi na neoboroženega kmeta, tovarnarja, fanta punce, katera mu je všeč, lastnika zemlje... To niso heroji ampak zgolj zločinci. Častiti zločince pa pomeni, da želiš postati kot oni
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: telexdell ()
michael32 ::
Je bil pa Franta pravi proleterski predstavnik delavskega razreda. Živel je v vili, ki jo je imel napolnjeno z baročnim pohištvom in dragimi umetninami. Nobena skrivnost ni, da so te umetnine bile po vojni pokradene žrtvam revolucionarnega nasilja.
jocoj ::
Nobena skrivnost? Kje si to zvedel, od velikega vojvode? Sicer pa je bil možakar na več direktorskih položajih, tako da finance verjetno niso bile problematične.
PacificBlue ::
Je bil pa Franta pravi proleterski predstavnik delavskega razreda. Živel je v vili, ki jo je imel napolnjeno z baročnim pohištvom in dragimi umetninami. Nobena skrivnost ni, da so te umetnine bile po vojni pokradene žrtvam revolucionarnega nasilja.
Še eden da ne rečem kaj..Te laži je sproducirala Nova24..Franc Sever je postal zbiralec umetnin šele po upokojitvi!
Vidite, tako se širijo bolane neresnice, laži in podtikanja on slaboumnih ljudi.
I’m out.
:3
:3
fikus_ ::
Franta se je po kapitalistično rečeno znal prodati, čim več iztržiti iz svojega zivljenja. Mnogi tukaj tega ne obvladate.
Glede preboja, dejstva ostajajo, podrobnosti so pa odvisne od strani, katera to interpretira.
So se dogajale marsikatere svinjarije med/po vojni.
Npr blizu mene so po vojni ubili par, ki je bezal, moškega, žensko, po govoricah zaradi usnjenega plašča in usnjenih škornjev, ki jih je moški nosil. Kaj je res???!!! Malo po 1991 so ostanke kosti izkopali svojci iz AT in pokopali pri njih. Po tem se je spet začelo o tem govoriti, prej je to bila javna skrivnost, znana nekaterim starejšim ljudem. Očitno dovolj, da so na podlagi informacij našli grob. Morebitni morilec je umrl kakšno desetletje pred odkritjem groba.
To kar sem napisal, niso dejstva, ampak govorice.
Glede preboja, dejstva ostajajo, podrobnosti so pa odvisne od strani, katera to interpretira.
So se dogajale marsikatere svinjarije med/po vojni.
Npr blizu mene so po vojni ubili par, ki je bezal, moškega, žensko, po govoricah zaradi usnjenega plašča in usnjenih škornjev, ki jih je moški nosil. Kaj je res???!!! Malo po 1991 so ostanke kosti izkopali svojci iz AT in pokopali pri njih. Po tem se je spet začelo o tem govoriti, prej je to bila javna skrivnost, znana nekaterim starejšim ljudem. Očitno dovolj, da so na podlagi informacij našli grob. Morebitni morilec je umrl kakšno desetletje pred odkritjem groba.
To kar sem napisal, niso dejstva, ampak govorice.
nejcek74 ::
gddr85 ::
Je bil pa Franta pravi proleterski predstavnik delavskega razreda. Živel je v vili, ki jo je imel napolnjeno z baročnim pohištvom in dragimi umetninami. Nobena skrivnost ni, da so te umetnine bile po vojni pokradene žrtvam revolucionarnega nasilja.
on je bil marsikaj, od zbiratelja umetnin, častnega meščana, do "sodelavca" v teharjah :P
michael32 ::
PacificBlue je izjavil:
Je bil pa Franta pravi proleterski predstavnik delavskega razreda. Živel je v vili, ki jo je imel napolnjeno z baročnim pohištvom in dragimi umetninami. Nobena skrivnost ni, da so te umetnine bile po vojni pokradene žrtvam revolucionarnega nasilja.
Še eden da ne rečem kaj..Te laži je sproducirala Nova24..Franc Sever je postal zbiralec umetnin šele po upokojitvi!
Vidite, tako se širijo bolane neresnice, laži in podtikanja on slaboumnih ljudi.
Dejte se vsaj zmenit, kdaj je Franta pridobil vse te umetnine. Eden od vas pravi, da takrat, ko je bil direktor, drugi pa pravi, da po upokojitvi. Fakt je, da nobena plača, tudi direktorska takrat ni bila zadosti, da pridobiš več stotisoč evrov vredne umetnine. Dejte se sprijaznit, da je tale vaš "junak" bil zelo podoben Goeringu, ki je tudi zelo rad kopičil umetnine oropane od svojih žrtev.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: michael32 ()
kow ::
Naceloma je OP spraseval kaj tocno se je zgodilo na Menini planini (preboj). Kaj je Franta ukradel ni bistvo teme. Ce je poanta, da ni verodostojni pricevalec, to verjetno drzi.
Ampak saj se da dogodke podrobneje secirati.
Ampak saj se da dogodke podrobneje secirati.
Bob Rock ::
PacificBlue je izjavil:
Je bil pa Franta pravi proleterski predstavnik delavskega razreda. Živel je v vili, ki jo je imel napolnjeno z baročnim pohištvom in dragimi umetninami. Nobena skrivnost ni, da so te umetnine bile po vojni pokradene žrtvam revolucionarnega nasilja.
Še eden da ne rečem kaj..Te laži je sproducirala Nova24..Franc Sever je postal zbiralec umetnin šele po upokojitvi!
Vidite, tako se širijo bolane neresnice, laži in podtikanja on slaboumnih ljudi.
Dejte se vsaj zmenit, kdaj je Franta pridobil vse te umetnine. Eden od vas pravi, da takrat, ko je bil direktor, drugi pa pravi, da po upokojitvi. Fakt je, da nobena plača, tudi direktorska takrat ni bila zadosti, da pridobiš več stotisoč evrov vredne umetnine. Dejte se sprijaznit, da je tale vaš "junak" bil zelo podoben Goeringu, ki je tudi zelo rad kopičil umetnine oropane od svojih žrtev.
Dajte se vi zavedat, da bo kmalu stoletje naokrog kar se je koncala 2.SV in da to vec nima veze s politiko ampak je zgodovina.
Mimogrede...si za Ilirske province ali proti?
___________________________________________________
gance hale ale cuzamen
gance hale ale cuzamen
jocoj ::
Edini fakt je, da ti preveč bereš pravljice na nova24 in jih vzameš kot edino resnico. Mi drugi tukaj samo razmišljamo, kako bi lahko dobil teh par slikic in omaric.PacificBlue je izjavil:
Je bil pa Franta pravi proleterski predstavnik delavskega razreda. Živel je v vili, ki jo je imel napolnjeno z baročnim pohištvom in dragimi umetninami. Nobena skrivnost ni, da so te umetnine bile po vojni pokradene žrtvam revolucionarnega nasilja.
Še eden da ne rečem kaj..Te laži je sproducirala Nova24..Franc Sever je postal zbiralec umetnin šele po upokojitvi!
Vidite, tako se širijo bolane neresnice, laži in podtikanja on slaboumnih ljudi.
Dejte se vsaj zmenit, kdaj je Franta pridobil vse te umetnine. Eden od vas pravi, da takrat, ko je bil direktor, drugi pa pravi, da po upokojitvi. Fakt je, da nobena plača, tudi direktorska takrat ni bila zadosti, da pridobiš več stotisoč evrov vredne umetnine. Dejte se sprijaznit, da je tale vaš "junak" bil zelo podoben Goeringu, ki je tudi zelo rad kopičil umetnine oropane od svojih žrtev.
janezvalva ::
a ni blo 45. leta že konec vojne. kaj so pa SS-ovci sploh delali v SLO in kje za boga je Menina planina?
IQ test: v enem vedru imaš 2l vode, v drugem 1l vode. koliko veder imaš?
mojsterleo ::
Franta s 500 borci ni premagal 12.000 nemških vojakov SS divizije, od kje vam to? Tako v virih kot v filmu je pojasnjeno, da so se uspeli 'prebiti' iz obkolitvenega obroča, ki so ga pripravili Nemci, kar je uspeh. Jugoslovansko partizanstvo je temeljilo na takih akcijah. S tem so nase lahko priklenili bistveno večje sovražne sile in so s tem precej pomagali zaveznikom.
janezvalva ::
mojsterleo je izjavil:
Franta s 500 borci ni premagal 12.000 nemških vojakov SS divizije, od kje vam to? Tako v virih kot v filmu je pojasnjeno, da so se uspeli 'prebiti' iz obkolitvenega obroča, ki so ga pripravili Nemci, kar je uspeh. Jugoslovansko partizanstvo je temeljilo na takih akcijah. S tem so nase lahko priklenili bistveno večje sovražne sile in so s tem precej pomagali zaveznikom.
aja.
nekaj novih informacij.
so si pa upali proti dobro oboroženim (in izurjenim?) nemcem.
so bli brihtni?
a je kdo umrl?
IQ test: v enem vedru imaš 2l vode, v drugem 1l vode. koliko veder imaš?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: janezvalva ()
lynxslo5 ::
janezvalva je izjavil:
a ni blo 45. leta že konec vojne. kaj so pa SS-ovci sploh delali v SLO in kje za boga je Menina planina?
Ta bitka naj bi se dogajala marca 45, ko je še trajala 2. svet. vojna.
VeganCyclist ::
Partizani z osvoboditvijo Slovenije nimajo absolutno nič. Okupator se je proti koncu vojne pač umikal proti jedrni državi (iz Grčije in Bolgarije), z namenom obrambe matične države v zaključnih dneh vojne in ker so vidl, da prihajo Rusi ter predvsem ker niso hotl, da njihovi vojaki padajo za obrambo enga bednga balkana. Sam teritorij ni mel nobene vloge in teže. Surovin ni, prometno ni pomemben, nič,... Dejstvo je, da smo bli pomembni lih tok, ko smo sedaj. Nič. Vse kar so teli boysi ala Franta in Tito nardil je, da so se po vojni in med seveda že med njo fajn spečal z Rusi in z goljufijo na "volitvah" in brutalnim pomorom okol 40.000 političnih nasprotnikov prišli na oblast. Dobesedno so se skrival v gozdu in čakal, da Nemci odidejo, da bodo lahko nasilno prevzel oblast.
PacificBlue ::
PacificBlue je izjavil:
Je bil pa Franta pravi proleterski predstavnik delavskega razreda. Živel je v vili, ki jo je imel napolnjeno z baročnim pohištvom in dragimi umetninami. Nobena skrivnost ni, da so te umetnine bile po vojni pokradene žrtvam revolucionarnega nasilja.
Še eden da ne rečem kaj..Te laži je sproducirala Nova24..Franc Sever je postal zbiralec umetnin šele po upokojitvi!
Vidite, tako se širijo bolane neresnice, laži in podtikanja on slaboumnih ljudi.
Dejte se vsaj zmenit, kdaj je Franta pridobil vse te umetnine. Eden od vas pravi, da takrat, ko je bil direktor, drugi pa pravi, da po upokojitvi. Fakt je, da nobena plača, tudi direktorska takrat ni bila zadosti, da pridobiš več stotisoč evrov vredne umetnine. Dejte se sprijaznit, da je tale vaš "junak" bil zelo podoben Goeringu, ki je tudi zelo rad kopičil umetnine oropane od svojih žrtev.
Kermu Goeringu?
Misliš Alberta? On je pomagal prebegniti na desetine židom in ostalih žrtev nacističnega režima! Tudi z bratovo pomočjo!
Verjetno tega nisi vedel, kajne?
Navaden nevednež si!
Ja in še enkrat Franta je zbiral umetnine v pokoju!
I’m out.
:3
:3
VeganCyclist ::
Tole so izropal in požgal partyzani. Absolutno ni mogoče, da bi kej materiala slučajno pristalo v flatu partijskega funkcionarja in "heroja".
- Graščino Lesno brdo so požgali partizani Dolomitskega odreda v istem času (1. septembra 1942) in iz istega "razloga" kot grad Bokalce (Rudolf Hribernik-Svarun: Dolomiti v NOB, Ljubljana 1974, str. 306).
- Grad Komenda na Gorenjskem so požgali partizani leta 1944 (Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi, Ljubljana 1997, str. 163).
- Grad Šenkov turn pri Vodicah so partizani požgali 9. novembra 1943 (Kamniški zbornik VII, 1961, str. 166-167).
- Grad Križ pri Kamniku so požgali partizani novembra 1943.
- Grad Brdo pri Lukovici so partizani požgali 19. maja 1943 (Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del IV, knjiga 6, Ljubljana 1961, str. 42).
- Grad Kolovec pri Domžalah so partizani požgali aprila 1943 (Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del IV, knjiga 6, Ljubljana 1961, str. 12; Stane Stražar, Ob bregovih Bistrice, Radomlje 1988, str. 94).
- Grad Volčji potok so partizani požgali 13. aprila 1944 (Kamniški zbornik VII, 1961, str. 171; Stane Stražar, Ob bregovih Bistrice, Radomlje 1988, str. 88, 850, 872-873).
- Dvorec Mala Loka so požgali partizani novembra 1943.
- Dvorec Groblje pri Domžalah so partizani požgali novembra 1943 (Jakič, 127).
- Dvorec Češenik pri Domžalah so partizani Zasavskega odreda požgali 16. marca 1944 (Stane Stražar, Župnija Dob skozi stoletja, Dob 1996, str. 97, 584).
- Dvorec Črnelo pri Domžalah so partizani Zasavskega odreda požgali 16. marca 1944 (Stane Stražar, Župnija Dob skozi stoletja, Dob 1996, str. 584).
- Grad Češnjice pri Moravčah so partizani požgali 1. maja 1943 (Stane Stražar, Moravška dolina, Moravče 1979, str. 116; Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del IV, knjiga 6, Ljubljana 1961, str. 12).
- Grad Belnek pri Moravčah so partizani požgali v noči na 15. julij 1943 (Stane Stražar, Moravška dolina, Moravče 1979, str. 117; Jakič omenja julij 1944).
- Grad Zalog pri Moravčah so partizani požgali 15. julija 1943 (Stane Stražar, Moravška dolina, Moravče 1979, str. 120, 635).
- Grad Medija pri Moravčah so jeseni 1944 razstrelili in požgali partizani.
- Dvorec Dol pri Ljubljani so požgali partizani (Jakič, 93).
- Graščino Špitalič v Tuhinjski dolini so požgali partizani konec vojne (Jakič, 331).
- Verjetno so partizani uničili tudi dvorec Grmače pri Šmartnem pri Litiji.
- Dvorec Slatna pri Šmartnem pri Litiji so porušili partizani konec avgusta 1944 (Jože Župančič, Zasavje v plamenih NOB, Litija 1952, str. 45-46).
- Jože Župančič, Zasavje v plamenih NOB (I. del, Litija 1952, str. 45-46) omenja, kako so partizani izropali in zaminirali gradič Gerbin v začetku septembra 1944.
- Pogonik pri Litiji je 20. septembra 1944 požgala Gubčeva brigada in je takrat povsem pogorel. Ostale so le stene in po vojni si je nekdo tam zgradil večjo hišo. Lado Ambrožič-Novljan je v knjigi Gubčeva brigada (Ljubljana 1972, str. 773) zapisal, da so grad požgali na ukaz XV. divizije, prej pa so ga še izropali.
- Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom (Ljubljana 1993, str. 113) omenja, kako so partizani konec leta 1943 požgali župnišče in šolsko poslopje v Tomišlju ter gradič Brest in kako je 3. četi Notranjskega odreda skupaj z domačimi terenci marca 1944 po več poskusih uspelo požgati Palmetov Ižanski grad.
- Grad Boštanj pri Grosupljem so partizani požgali leta 1944.
- Gradič Zavrh pri Boštanju so leta 1944 požgali domobranci zaradi partizanov.
- Dvorec Čušperk so požgali partizani 18. decembra 1943 (Zaveza, št. 36, str. 12, 14).
- Grad Turjak je (po prvotnem partizanskem hudem uničenju sredi septembra 1943) načrtno požgala 14. divizija ob svojem napadu na Velike Lašče, 3. decembra1943 (glej Domicili v slovenskih občinah, 1981, str. 433; Turjaški grad skozi stoletja, Borec 1958, št. 9, str. 439-443).
- Grad v Ribnici so požgali vosovci na novoletni dan leta 1944.
- Grad v Kočevju so ob svojem napadu na Kočevje 12. decembra 1943 partizani tako uničili, da so ga po vojni lahko samo še porušili (Franci Strle, Tomšičeva brigada, 3. del, Ljubljana 1989, str. 583-615; na str. 600 opisuje, kako so ga zažgali; na strani 601 je slika gorečega gradu, na str. 613 pa slika povsem uničenega gradu).
- Gradič Kostel ob Kolpi so požgali partizani aprila 1943 (Jakič, 169).
- Partizani so požgali šolo, sodišče in graščino Turn v Višnji Gori oktobra 1943. Da bi onemogočili naselitev nemških vojakov, kot piše Jože Dobnik v Vodniku po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Ljubljana 1980, str. 269.
- 27. aprila 1943 so partizani požgali Auerspergov grad v Predgradu pri Starem trgu ob Kolpi (Janko Maček, Kako se je začelo, Zaveza, št. 27, str. 21).
- Grad Krupa pri Semiču so požgali partizani leta 1942 (Jakič, 177).
- Grad Pungrt pri Semiču so leta 1943 požgali partizani (Jakič, 269).
- Grad Pobrežje pri Adlešičih so marca 1945 požgali Nemci samo zato, ker so se v njem zadrževali partizani.
- Dvorec Pogance so 30. junija 1942 požgali slovenski četniki, ker se je govorilo, da ga bodo zasedli Italijani (Ivan Korošec, Prva nacionalna ilegala, Ljubljana 1993, str. 80).
- Grad Zalog pri Novem mestu so partizani požgali leta 1942 (J. Levstik, Borec 1972, str. 424).
- Vrhovo pri Šentjerneju so partizani požgali 22. septembra 1942 (J. Levstik, Borec 1972, str. 424; ali 27. september 1942, Zaveza, št. 29, str. 32).
- Gracarjev turn so partizani požgali decembra 1942 (J. Levstik v Borcu 1972, str. 424).
- Otočec so partizani požgali 20. maja 1942, v istem času kot grad Hmeljnik (J. Levstik, Borec 1972, str. 424).
- Stari grad so partizani požgali 1. novembra 1942 (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1, str. 186).
- Dvorec Ruperčvrh so požgali partizani leta 1942 (Jakič, 294).
- Grad Klevevž je požgal 1. bataljon Vzhodnodolenjskega odreda 19. 10. 1942 (Vlado Jurančič, Šmarjeta pri Novem mestu v narodnoosvobodilni vojni 1941-1945, Novo mesto 1985, str. 23, 40-42 in predvsem 61).
-Partizanski Gorjanski bataljon je v noči na 27. september 1942 požgal grad Vrhovo, naslednjega dne pa še gradova Prežek (po drugem podatku 8. decembra 1942) in Dobe. V noči na 29. september je ta bataljon požgal še Kostanjevico (grad oziroma samostan). Nadalje so 29. oktobra 1942 partizani požgali grad na Dobravi pri Kostanjevici. Vsi ti podatki so objavljeni v Zavezi (št. 29, str. 32) povzeti so po knjigi Vilme in Franceta Pirkoviča Bojna pot Gorjanskega bataljona (str. 26).
Po drugem viru so grad Kostanjevica (ali gre za samostan?) partizani požgali 28. septembra 1942, kot navaja J. Levstik v Borcu (1972, št. 8-9, str. 421-422). Isti avtor v isti številki Borca (str. 426) omenja tudi datum partizanskega požiga gradu Soteska in pravi, da so ga požgali 27. oktobra 1943. Edvard Kocbek v svojem dnevniku Listina (Slovenska matica, Ljubljana, 1982, str. 413-414) omenja datum 23. oktober 1943).
- Grad Žužemberk je bil močno poškodovan med vojno zaradi partizanskih napadov, še bolj pa spomladi 1945 zaradi zavezniškega bombardiranja, seveda na poziv partizanov.
- Grad Hmeljnik so partizani požgali že 19. maja 1942 (Bernarda Potočnik, Hmeljnik, Ljubljana 1994, str. 120).
- Grad Radeljca pri Škocjanu na Dolenjskem so požgali partizani (Jakič, 274).
- Grad Mirna so požgali partizani Tomšičeve brigade 28. decembra 1942 (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, str. 397-398; Franci Strle v Tomšičevi brigadi, 2. del, na str. 385 tega sicer ne omenja).
- Graščino Dob pri Mirni so partizani Gubčeve brigade požgali 27. decembra 1942 (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, str. 378-381, 383-388; Lado Ambrožič - Novljan, Gubčeva brigada, Ljubljana 1972, str. 117-127; Franci Strle, Tomšičeva brigada, 2. del, Ljubljana 1986, str. 378-381).
- Grad Rakovnik pri Šentrupertu so požgali partizani 1. bataljona Gubčeve brigade 11. septembra 1943 (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, str. 536, 513).
- Za grad Mokronog je v knjigi Metamorfoza groze Jože Snoj zapisal, da so ga partizani požgali po italijanski kapitulaciji (Ljubljana 1999, str. 131). Sicer pa je to splošno znano, čeprav Jakič tega začuda ne omenja. Grad Mokronog so požgali partizani Gubčeve brigade 10. septembra 1943 (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, str. 536).
- Za grad Turn pri Gabrovki Matjaž Kmecl v knjižici Popotovanje po Levstikovi poti (Litija 1999, 2. izdaja, prva 1989, str. 58) zapiše, da je bil med zadnjo vojno porušen.
- Graščino Kumpolje pri Gabrovki so požgali partizani leta 1943 (Jakič, 177).
- Dvorec Gornji grad v Zgornji Savinjski dolini so partizani iz Kamnika razstrelili in požgali 1. avgusta 1944 (Edi Mavrič - Savinjčan, Gornjegrajsko in njegov čas, Gornji Grad 1998, str. 165).
- Grad Vrbovec v Nazarjah so požgali partizani v začetku jeseni 1944, ko so osvobodili Nazarje (Grad Vrbovec - Nazarje 1248-1998, Nazarje 1998, str. 14-15).
- Verjetno so tudi dvorec Jurklošter pri Laškem požgali partizani.
- Grad Vurberg med Mariborom in Ptujem je bil močno poškodovan februarja 1945, ko so ga bombardirala zavezniška letala, seveda na poziv partizanov.
- Dvorec Haasberg pri Planini so partizani požgali 28. aprila 1944 (Tanja Žigon, Grad Haasberg in knezi Windischgraetz, Logatec 1992, str. 35).
- Grad Rihemberk pri Štanjelu so požgali partizani 23. julija 1944 (Kronika Rihemberka - Branika, Branik 1994, str. 247; A. Ravbar, Kako je padla postojanka v Braniku, Borec, št. 12, 1959, str. 580-583; Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem, Ljubljana 1982, str. 165-167).
- Grad Štanjel na Krasu je skupaj s še enajstimi drugimi zgradbami v Štanjelu razstrelil minerski vod 30. divizije 9. korpusa 10. septembra 1944 (Radosav Isaković, Kosovelova brigada, Ljubljana 1973, str. 445-462; Milan Pahor, Uspeh Kosovelove brigade v tridnevnih bojih za Štanjel, Republika, 18. 9. 1994).
- Dvorec Nadlišek (tudi Pajkovo) na Blokah so julija 1942 med ofenzivo požgali Italijani samo zato, ker so se v njem zadrževali partizani.
- Graščino Lesno brdo so požgali partizani Dolomitskega odreda v istem času (1. septembra 1942) in iz istega "razloga" kot grad Bokalce (Rudolf Hribernik-Svarun: Dolomiti v NOB, Ljubljana 1974, str. 306).
- Grad Komenda na Gorenjskem so požgali partizani leta 1944 (Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi, Ljubljana 1997, str. 163).
- Grad Šenkov turn pri Vodicah so partizani požgali 9. novembra 1943 (Kamniški zbornik VII, 1961, str. 166-167).
- Grad Križ pri Kamniku so požgali partizani novembra 1943.
- Grad Brdo pri Lukovici so partizani požgali 19. maja 1943 (Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del IV, knjiga 6, Ljubljana 1961, str. 42).
- Grad Kolovec pri Domžalah so partizani požgali aprila 1943 (Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del IV, knjiga 6, Ljubljana 1961, str. 12; Stane Stražar, Ob bregovih Bistrice, Radomlje 1988, str. 94).
- Grad Volčji potok so partizani požgali 13. aprila 1944 (Kamniški zbornik VII, 1961, str. 171; Stane Stražar, Ob bregovih Bistrice, Radomlje 1988, str. 88, 850, 872-873).
- Dvorec Mala Loka so požgali partizani novembra 1943.
- Dvorec Groblje pri Domžalah so partizani požgali novembra 1943 (Jakič, 127).
- Dvorec Češenik pri Domžalah so partizani Zasavskega odreda požgali 16. marca 1944 (Stane Stražar, Župnija Dob skozi stoletja, Dob 1996, str. 97, 584).
- Dvorec Črnelo pri Domžalah so partizani Zasavskega odreda požgali 16. marca 1944 (Stane Stražar, Župnija Dob skozi stoletja, Dob 1996, str. 584).
- Grad Češnjice pri Moravčah so partizani požgali 1. maja 1943 (Stane Stražar, Moravška dolina, Moravče 1979, str. 116; Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del IV, knjiga 6, Ljubljana 1961, str. 12).
- Grad Belnek pri Moravčah so partizani požgali v noči na 15. julij 1943 (Stane Stražar, Moravška dolina, Moravče 1979, str. 117; Jakič omenja julij 1944).
- Grad Zalog pri Moravčah so partizani požgali 15. julija 1943 (Stane Stražar, Moravška dolina, Moravče 1979, str. 120, 635).
- Grad Medija pri Moravčah so jeseni 1944 razstrelili in požgali partizani.
- Dvorec Dol pri Ljubljani so požgali partizani (Jakič, 93).
- Graščino Špitalič v Tuhinjski dolini so požgali partizani konec vojne (Jakič, 331).
- Verjetno so partizani uničili tudi dvorec Grmače pri Šmartnem pri Litiji.
- Dvorec Slatna pri Šmartnem pri Litiji so porušili partizani konec avgusta 1944 (Jože Župančič, Zasavje v plamenih NOB, Litija 1952, str. 45-46).
- Jože Župančič, Zasavje v plamenih NOB (I. del, Litija 1952, str. 45-46) omenja, kako so partizani izropali in zaminirali gradič Gerbin v začetku septembra 1944.
- Pogonik pri Litiji je 20. septembra 1944 požgala Gubčeva brigada in je takrat povsem pogorel. Ostale so le stene in po vojni si je nekdo tam zgradil večjo hišo. Lado Ambrožič-Novljan je v knjigi Gubčeva brigada (Ljubljana 1972, str. 773) zapisal, da so grad požgali na ukaz XV. divizije, prej pa so ga še izropali.
- Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom (Ljubljana 1993, str. 113) omenja, kako so partizani konec leta 1943 požgali župnišče in šolsko poslopje v Tomišlju ter gradič Brest in kako je 3. četi Notranjskega odreda skupaj z domačimi terenci marca 1944 po več poskusih uspelo požgati Palmetov Ižanski grad.
- Grad Boštanj pri Grosupljem so partizani požgali leta 1944.
- Gradič Zavrh pri Boštanju so leta 1944 požgali domobranci zaradi partizanov.
- Dvorec Čušperk so požgali partizani 18. decembra 1943 (Zaveza, št. 36, str. 12, 14).
- Grad Turjak je (po prvotnem partizanskem hudem uničenju sredi septembra 1943) načrtno požgala 14. divizija ob svojem napadu na Velike Lašče, 3. decembra1943 (glej Domicili v slovenskih občinah, 1981, str. 433; Turjaški grad skozi stoletja, Borec 1958, št. 9, str. 439-443).
- Grad v Ribnici so požgali vosovci na novoletni dan leta 1944.
- Grad v Kočevju so ob svojem napadu na Kočevje 12. decembra 1943 partizani tako uničili, da so ga po vojni lahko samo še porušili (Franci Strle, Tomšičeva brigada, 3. del, Ljubljana 1989, str. 583-615; na str. 600 opisuje, kako so ga zažgali; na strani 601 je slika gorečega gradu, na str. 613 pa slika povsem uničenega gradu).
- Gradič Kostel ob Kolpi so požgali partizani aprila 1943 (Jakič, 169).
- Partizani so požgali šolo, sodišče in graščino Turn v Višnji Gori oktobra 1943. Da bi onemogočili naselitev nemških vojakov, kot piše Jože Dobnik v Vodniku po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Ljubljana 1980, str. 269.
- 27. aprila 1943 so partizani požgali Auerspergov grad v Predgradu pri Starem trgu ob Kolpi (Janko Maček, Kako se je začelo, Zaveza, št. 27, str. 21).
- Grad Krupa pri Semiču so požgali partizani leta 1942 (Jakič, 177).
- Grad Pungrt pri Semiču so leta 1943 požgali partizani (Jakič, 269).
- Grad Pobrežje pri Adlešičih so marca 1945 požgali Nemci samo zato, ker so se v njem zadrževali partizani.
- Dvorec Pogance so 30. junija 1942 požgali slovenski četniki, ker se je govorilo, da ga bodo zasedli Italijani (Ivan Korošec, Prva nacionalna ilegala, Ljubljana 1993, str. 80).
- Grad Zalog pri Novem mestu so partizani požgali leta 1942 (J. Levstik, Borec 1972, str. 424).
- Vrhovo pri Šentjerneju so partizani požgali 22. septembra 1942 (J. Levstik, Borec 1972, str. 424; ali 27. september 1942, Zaveza, št. 29, str. 32).
- Gracarjev turn so partizani požgali decembra 1942 (J. Levstik v Borcu 1972, str. 424).
- Otočec so partizani požgali 20. maja 1942, v istem času kot grad Hmeljnik (J. Levstik, Borec 1972, str. 424).
- Stari grad so partizani požgali 1. novembra 1942 (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1, str. 186).
- Dvorec Ruperčvrh so požgali partizani leta 1942 (Jakič, 294).
- Grad Klevevž je požgal 1. bataljon Vzhodnodolenjskega odreda 19. 10. 1942 (Vlado Jurančič, Šmarjeta pri Novem mestu v narodnoosvobodilni vojni 1941-1945, Novo mesto 1985, str. 23, 40-42 in predvsem 61).
-Partizanski Gorjanski bataljon je v noči na 27. september 1942 požgal grad Vrhovo, naslednjega dne pa še gradova Prežek (po drugem podatku 8. decembra 1942) in Dobe. V noči na 29. september je ta bataljon požgal še Kostanjevico (grad oziroma samostan). Nadalje so 29. oktobra 1942 partizani požgali grad na Dobravi pri Kostanjevici. Vsi ti podatki so objavljeni v Zavezi (št. 29, str. 32) povzeti so po knjigi Vilme in Franceta Pirkoviča Bojna pot Gorjanskega bataljona (str. 26).
Po drugem viru so grad Kostanjevica (ali gre za samostan?) partizani požgali 28. septembra 1942, kot navaja J. Levstik v Borcu (1972, št. 8-9, str. 421-422). Isti avtor v isti številki Borca (str. 426) omenja tudi datum partizanskega požiga gradu Soteska in pravi, da so ga požgali 27. oktobra 1943. Edvard Kocbek v svojem dnevniku Listina (Slovenska matica, Ljubljana, 1982, str. 413-414) omenja datum 23. oktober 1943).
- Grad Žužemberk je bil močno poškodovan med vojno zaradi partizanskih napadov, še bolj pa spomladi 1945 zaradi zavezniškega bombardiranja, seveda na poziv partizanov.
- Grad Hmeljnik so partizani požgali že 19. maja 1942 (Bernarda Potočnik, Hmeljnik, Ljubljana 1994, str. 120).
- Grad Radeljca pri Škocjanu na Dolenjskem so požgali partizani (Jakič, 274).
- Grad Mirna so požgali partizani Tomšičeve brigade 28. decembra 1942 (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, str. 397-398; Franci Strle v Tomšičevi brigadi, 2. del, na str. 385 tega sicer ne omenja).
- Graščino Dob pri Mirni so partizani Gubčeve brigade požgali 27. decembra 1942 (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, str. 378-381, 383-388; Lado Ambrožič - Novljan, Gubčeva brigada, Ljubljana 1972, str. 117-127; Franci Strle, Tomšičeva brigada, 2. del, Ljubljana 1986, str. 378-381).
- Grad Rakovnik pri Šentrupertu so požgali partizani 1. bataljona Gubčeve brigade 11. septembra 1943 (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, str. 536, 513).
- Za grad Mokronog je v knjigi Metamorfoza groze Jože Snoj zapisal, da so ga partizani požgali po italijanski kapitulaciji (Ljubljana 1999, str. 131). Sicer pa je to splošno znano, čeprav Jakič tega začuda ne omenja. Grad Mokronog so požgali partizani Gubčeve brigade 10. septembra 1943 (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, str. 536).
- Za grad Turn pri Gabrovki Matjaž Kmecl v knjižici Popotovanje po Levstikovi poti (Litija 1999, 2. izdaja, prva 1989, str. 58) zapiše, da je bil med zadnjo vojno porušen.
- Graščino Kumpolje pri Gabrovki so požgali partizani leta 1943 (Jakič, 177).
- Dvorec Gornji grad v Zgornji Savinjski dolini so partizani iz Kamnika razstrelili in požgali 1. avgusta 1944 (Edi Mavrič - Savinjčan, Gornjegrajsko in njegov čas, Gornji Grad 1998, str. 165).
- Grad Vrbovec v Nazarjah so požgali partizani v začetku jeseni 1944, ko so osvobodili Nazarje (Grad Vrbovec - Nazarje 1248-1998, Nazarje 1998, str. 14-15).
- Verjetno so tudi dvorec Jurklošter pri Laškem požgali partizani.
- Grad Vurberg med Mariborom in Ptujem je bil močno poškodovan februarja 1945, ko so ga bombardirala zavezniška letala, seveda na poziv partizanov.
- Dvorec Haasberg pri Planini so partizani požgali 28. aprila 1944 (Tanja Žigon, Grad Haasberg in knezi Windischgraetz, Logatec 1992, str. 35).
- Grad Rihemberk pri Štanjelu so požgali partizani 23. julija 1944 (Kronika Rihemberka - Branika, Branik 1994, str. 247; A. Ravbar, Kako je padla postojanka v Braniku, Borec, št. 12, 1959, str. 580-583; Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem, Ljubljana 1982, str. 165-167).
- Grad Štanjel na Krasu je skupaj s še enajstimi drugimi zgradbami v Štanjelu razstrelil minerski vod 30. divizije 9. korpusa 10. septembra 1944 (Radosav Isaković, Kosovelova brigada, Ljubljana 1973, str. 445-462; Milan Pahor, Uspeh Kosovelove brigade v tridnevnih bojih za Štanjel, Republika, 18. 9. 1994).
- Dvorec Nadlišek (tudi Pajkovo) na Blokah so julija 1942 med ofenzivo požgali Italijani samo zato, ker so se v njem zadrževali partizani.
nejcek74 ::
VeganCyclist je izjavil:
Tole so izropal in požgal partyzani. Absolutno ni mogoče, da bi kej materiala slučajno pristalo v flatu partijskega funkcionarja in "heroja".
TLTR seznam, ampak kul da so pobrali, lastnina mora krozit. Škoda ker niso počistili se malo več izdajalcev, njihovi potomci spet ropajo Slovenijo, nauk je bil očitno premil al pa so prebutasti, da bi ga dojeli. No, fajn bi bilo, da se naslednic postopek ped vojaškim sodiščem izvede pravilno.
Zimonem ::
VeganCyclist je izjavil:
Tole so izropal in požgal partyzani. Absolutno ni mogoče, da bi kej materiala slučajno pristalo v flatu partijskega funkcionarja in "heroja".
TLTR seznam, ampak kul da so pobrali, lastnina mora krozit. Škoda ker niso počistili se malo več izdajalcev, njihovi potomci spet ropajo Slovenijo, nauk je bil očitno premil al pa so prebutasti, da bi ga dojeli. No, fajn bi bilo, da se naslednic postopek ped vojaškim sodiščem izvede pravilno.
Hudič v vojni je da šele potem izveš da si izdajalec. Star foter je bil partizan ki je delal Franjo pa so ga partizani počedili. Drug je bil komisar in likvidator, večni pijanec in ženskar v SFRJ pa ga je počedila ciroza.
endelin ::
Čudno da Franta na wiki strani sploh omenjen ni pri Menini planini. Res pa je da sem iskal s partizanskim imenom Franta in ne tudi originalnim
Smešno mi je kako še eni novinarji verjamejo in razglašujejo to mitologijo haha
Smešno mi je kako še eni novinarji verjamejo in razglašujejo to mitologijo haha
Zgodovina sprememb…
- spremenil: endelin ()
Konlov ::
Koraaz ::
Težava 2. sv. vojne je, da mnogi ne vedo kaj se je dogajalo in nimajo širše slike kaj se je takrat dogajalo in potem propaganda to predstavlja kot črno belo.
V Jugoslaviji se je govorilo čez Nemce in kolaborante, danes, ko je druga oblast, se pa hoče na vsak način prepisat zgodovino, NOB očrnit in se uprizorit kot žrtve.
Vsi mislijo, da ko je bilo konec vojne so vsi šli domov in so živeli srečno do konca svojih dni in, da je Evropa vstala kot Feniks iz pepela. Ravno nasprotnotno, zaradi vsega upostošenja in razdejanja, praznine ob ugotovitvi, da so ti pobili celo vas, celo družino, vse tvoje prijatelje in sosede, na koncu nisi imel doma in mnogi so živeli kot brezdomci še par let po vojni.
Zaradi vseh bojev in pokolov je marsikdo čutil potrebo po maščevanju in kdor je bil sposoben je stvar vzel v svoje roke. Po vojni je črna roka (domobranski gestapo) še kar nekaj časa hodila in pobijala po Sloveniji. Pa to se ni dogajalo samo pri nas, kot hoče naša politika nas prepričat, ampak po celi Evropi, ker enostavno ne moreš kontrolirat takšnega kaosa.
Mesta so bla sesuta, gospodarstvo bankrotiralo, hrane ni bilo, ljudje psihično zlomljeni in izmozgani od prisilnega dela in žejni maščevanja, vladala je anarhija in zakon močnejšega.
Mnogi so mislili, da se bo preganjanje Židov po vojni prenehalo, a se je le stopnjevalo. Grki so mrko rekli:"O, tebe pa nismo pričakovali.", nekje drugje, ne vem točno, so rekli, da škoda, da jih niso v milo pretvorili, na Poljskem so jih pred izgonom sosedje spraševali za njihovo imetje, češ, itak boš pregnan.
Na Češkem so pregnali in zdesetkali veliko nemško prebivasltvo, v Franciji so obračunali z ženskami, ker so raje spale z Nemci, kot z "pomehkuženimi" Francozi, v Italiji so izvensodno pobili zapornike, ker niso zaupali oblasti, da jih bo kaznovala, seveda jih 90% ni in jih je oprostila. Vsi so se bali se predati Rusom, medtem so pa Amerikanci isto imeli katastrofalne pogoje v taboriščih in se niso sekirali, če je kak "skp" padel.
Ker je cela Evropa želela obračunat z Nemci in njihovimi kolaboranti so začeli Nemci to prida izkoriščati. Na koncu so kljub vsej vojni, ki jo je Nemčija naredila, se potem predstavljali še za žrtev (khm, to me na neki spominja) in napihnila cifre. Dejstvo je, ki ga tudi avtor knjige omeni, da so cifre pobojev po Evropi prenapihnjene, ker se ti poboji niso zgodili v takšnem obsegu kot industrijsko pobijanje Židov in Slovanov, tudi povojno maščevanje ni trajalo tako dolgo kot vojna sama.
Tega je ogromno in si lahko preberete v knjigi Podivjana celina, angleškega zgodovinarja Keith Lowe.
https://www.bukla.si/knjigarna/zgodovin...
V Jugoslaviji se je govorilo čez Nemce in kolaborante, danes, ko je druga oblast, se pa hoče na vsak način prepisat zgodovino, NOB očrnit in se uprizorit kot žrtve.
Vsi mislijo, da ko je bilo konec vojne so vsi šli domov in so živeli srečno do konca svojih dni in, da je Evropa vstala kot Feniks iz pepela. Ravno nasprotnotno, zaradi vsega upostošenja in razdejanja, praznine ob ugotovitvi, da so ti pobili celo vas, celo družino, vse tvoje prijatelje in sosede, na koncu nisi imel doma in mnogi so živeli kot brezdomci še par let po vojni.
Zaradi vseh bojev in pokolov je marsikdo čutil potrebo po maščevanju in kdor je bil sposoben je stvar vzel v svoje roke. Po vojni je črna roka (domobranski gestapo) še kar nekaj časa hodila in pobijala po Sloveniji. Pa to se ni dogajalo samo pri nas, kot hoče naša politika nas prepričat, ampak po celi Evropi, ker enostavno ne moreš kontrolirat takšnega kaosa.
Mesta so bla sesuta, gospodarstvo bankrotiralo, hrane ni bilo, ljudje psihično zlomljeni in izmozgani od prisilnega dela in žejni maščevanja, vladala je anarhija in zakon močnejšega.
Mnogi so mislili, da se bo preganjanje Židov po vojni prenehalo, a se je le stopnjevalo. Grki so mrko rekli:"O, tebe pa nismo pričakovali.", nekje drugje, ne vem točno, so rekli, da škoda, da jih niso v milo pretvorili, na Poljskem so jih pred izgonom sosedje spraševali za njihovo imetje, češ, itak boš pregnan.
Na Češkem so pregnali in zdesetkali veliko nemško prebivasltvo, v Franciji so obračunali z ženskami, ker so raje spale z Nemci, kot z "pomehkuženimi" Francozi, v Italiji so izvensodno pobili zapornike, ker niso zaupali oblasti, da jih bo kaznovala, seveda jih 90% ni in jih je oprostila. Vsi so se bali se predati Rusom, medtem so pa Amerikanci isto imeli katastrofalne pogoje v taboriščih in se niso sekirali, če je kak "skp" padel.
Ker je cela Evropa želela obračunat z Nemci in njihovimi kolaboranti so začeli Nemci to prida izkoriščati. Na koncu so kljub vsej vojni, ki jo je Nemčija naredila, se potem predstavljali še za žrtev (khm, to me na neki spominja) in napihnila cifre. Dejstvo je, ki ga tudi avtor knjige omeni, da so cifre pobojev po Evropi prenapihnjene, ker se ti poboji niso zgodili v takšnem obsegu kot industrijsko pobijanje Židov in Slovanov, tudi povojno maščevanje ni trajalo tako dolgo kot vojna sama.
Tega je ogromno in si lahko preberete v knjigi Podivjana celina, angleškega zgodovinarja Keith Lowe.
https://www.bukla.si/knjigarna/zgodovin...
PacificBlue ::
Poglejte vojna preobrazi ljudi, tudi dobre da pocnejo najbolj grozovite reči. Tudi nemški intelektualci, profesorji so sodelovali pri mnozičnih pobojih židov, pa jim noben ni sodil. Niti na nurnberskih procesih.
Tudi partizani so morili nedolzne civiliste, kradli..
Vojna postane psihotična..
Vedeti, kaj je kdo počel v vojni je dobro samo zato, da se te stvari ne ponovijo.
Se pa uporablja dandanes marsikaj iz tistega obdobja, predvsem v politične namene. Ker neuko ljudstvo je najlažje manipulirat na tak način. Ne bodite del tega.
Tudi partizani so morili nedolzne civiliste, kradli..
Vojna postane psihotična..
Vedeti, kaj je kdo počel v vojni je dobro samo zato, da se te stvari ne ponovijo.
Se pa uporablja dandanes marsikaj iz tistega obdobja, predvsem v politične namene. Ker neuko ljudstvo je najlažje manipulirat na tak način. Ne bodite del tega.
I’m out.
:3
:3
A110 ::
Skoraj 100 let po vojni je žalostno, da se Slovenska politika še vedno deli na obe strani v vojni. Umazanije in strahote so počeli oboji tako, da tu ni zmagovalca. Sta samo 2 poraženca, od tega je samo eden pisal zgodovino (ker jo zmagovalci pač pišejo). Mi je pa ogabno da se delajo take razlike pri prikazovanju totalitarnih simbolov. Rdeča zvezda in svastika sta zame enaki. Oboje predstavlja nekaj, kar se nebi smelo zgoditi. Zakaj se eno dovoljuje, drugo pa obsoja se lahko vprašamo. Je pa to v vsakem primeru žalostno. (pa da nebo kdo mislil, da sem za, da se dovoli uporabo svastike, obsolutno sem proti. Ampak enako sem proti poveličevanju totalitarnega znaka sistema ki je premnogim Slovencem, ki so razmišljali drugače povzročil mnogo gorja.)
VeganCyclist ::
Najbolj žalostno je, da folk še po 60ih letih ne upa nič rečt. Sistem še vedno deluje in če izraziš nestrinjanje z levo ideologijo, al pa slučajno podvomiš v upravičenost povojnih pobojev si takoj označen za nacista/fašista/domobrančka al karkol že. To je od vsega najbolj grozljivo. Mislm, da je naprimer dr. Možina zelo realno opisal stvari. Dons levi mediji vpijejo za njim, da je izdajalc, skrajni desničar in še kaj. Po drugi strani maš pa folk ala Repe, ki je doktoriral iz Kučanovga življenjepisa,...ki mu ga je seveda on narekoval in je za nagrado, ker služ sistemu, lahko napisal celotno Slovensko zgodovino olepšano skozi rdeča očala. To potem berejo po šolah in nič čudnga, da je folk vs blesav. Eni vrjamejo levi propagandi, drugi pa svojim starim staršem in zgodovini, podkrepljeni z dejstvi. Vem kaj so delal levi in kaj desni. Nobeni si ne zaslužjo poveličevanja, koncertov, shodov, kvazi junaških filmov in večgeneracijskih borčevskih penzij.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Dara iz Jasenovca (strani: 1 2 )Oddelek: Sedem umetnosti | 12012 (8155) | Reycis |
| ⊘ | Domobranstvo 2013 (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 16957 (15485) | Primoz |
| ⊘ | Prevalje - odkrito novo grobišče povojnih pobojev (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 22524 (20497) | Ziga Dolhar |
| ⊘ | Evharistični kongres + mučenec Alojzij Grozde (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Problemi človeštva | 51952 (47489) | kuglvinkl |