Nature - Danes zjutraj je na Marsu pristal rover Žurong, ki ga je tja poneslo plovilo Tianwen-1, ki je bilo s Kitajske proti Marsu na poti od lanskega julija. Tianwen-1 ostaja v orbiti okrog Marsa, kapsula z roverjem pa se je ob 22. uri po slovenskem času odklopila od plovila in se spustila proti površju. Pristanek je bil, kakor so vsi poizkusi na Marsu, tvegana kombinacija padala in usmerjenih potisnikov, ki so s skupnimi močmi 100 metrov nad površjem ustavili kapsulo. Sledil je pristanek na ravnici (kjer je že davnega leta 1976 pristal Viking 2), ki se je zgodilo malce čez polnoč.
Celotno misijo sestavljajo plovilo Tianwen-1, pristajalna kapsula in rover Žurong. Slednji bo sedaj izvedel več preizkusov, s katerimi bo preveril, da vsi sistemi normalno delujejo in da se med transportom ni poškodoval, nato pa bo zapeljal po Rdečem planetu. Kot kaže, je šlo brez težav, s čimer je Kitajska postala druga država na svetu, ki je na Mars uspešno pripeljala rover. Sovjetska zveza je sicer spravila Mars 3 na Rdeči planet, ki pa je izdihnil dve minuti po pristanku, še preden je poslal karkoli uporabnega.
Žurong, ki je dobil ime po antičnem kitajskem bogu ognja, na Mars prinaša kopico instrumentov. Celotna misija Tianwen-1 bo namenjena proučevanju geološke strukture Marsa, površje in podpovršinske plasti zemlje, led in minerale, podnebje, atmosfero in magnetno polje. Ključni instrumenti so več kamer, magnetometer in spektrometri, merilniki vetra in zvoka, termometri, radarji in analizatorji delcev. Z dvema kamerama bo Žurong ubiral pot, večspektralna kamera pa bo proučevala površje. Ima tudi georadar za preiskovanje tal in magnetometer, s katerim bo proučeval lokalni magnetizem v iskanju odgovora na vprašanje, zakaj Mars nima planetarnega magnetna polja.
Žurong ima predvideno življenjsko dobo vsaj tri mesece, a upajo na večletno delovanje, kar je uspelo Nasinim roverjem.
"To put things into context, this mission has takeoff mass of 5,000 kg (vs 3,650 for Perseverance), contains an orbiter, lander and rover, it's EDL stack weighs 1.8 tons, enters Mars orbit with the orbiter, and uses powered descent and obstacle avoidance during final. All this on China's first attempt at anything past the Moon, and hitting the 2020 launch window with a 2016 starting date."
Sicer prvi povratek vzorca kamnin Marsa nima takšnega prestiža (odmevnosti, in posledično proračuna) kot prvi človeški pristanek na drugem nebesnem telesu ali prvi človeški pristanek na drugem planetu, a to je naslednja neposredna tekma. Pa še praktično nova hladna vojna se je vzpostavila, tako da so zanjo pogoji idealni.
The name Tianwen, meaning Questions to Heaven, comes from a poem written by the ancient Chinese poet Qu Yuan (about 340-278 BC). China's first Mars rover is named Zhurong after the god of fire in ancient Chinese mythology, which echoes with the Chinese name of the red planet: Huoxing (the planet of fire).
Za "cel svet" obstaja standardiziran (pozegnan od ISO) pinyin, ampak slo-tech posebne snezinke so pac posebne Iste tezave so tukaj pogosto prisotne s poimenovanjem fizikalnih kolicin ...
Zanimivo, da ni še nobene slike. Perseverance jo je poslal dobesedno v minutah, tu pa tudi po enem dnevu še nič.
Tocno to je bila moja prva misel, imamo kak dokaz? Glede na to da veliko delam prav s Kitajci sem se navadil, da jim zelo tezko zaupam in nikakor ne sprejmem njihovih trditev na prvo zogo. Sicer je tale marsovski podvig verjetno vsaj do neke mere resnicen a bi vendarle kitajci lahko postregli z vec slikovnega materiala.
Wang Chi, director of the National Space Science Center at the Chinese Academy of Sciences, said in March that China is "open to international cooperation" and said data from the Tianwen 1 mission will be "available publicly soon."
Scientists from the Institut de Recherche en Astrophysique et Planétologie, or IRAP, in France contributed to a Laser-Induced Breakdown Spectroscopy instrument on the Tianwen 1 rover.
French scientists, with support from the French space agency CNES, provided guidance to their Chinese counterparts on the spectroscopy technique, which uses a laser to zap a pinhead-size portion of a rock, and a spectrometer to analyze the light given off by plasma generated by the laser's interaction with the rock's surface.
The advanced technique allows an instrument to determine the chemical make-up of rocks on Mars. French scientists also provided China with a calibration target for the rover's laser spectroscopy instrument.
The same French team worked on instruments on NASA's Curiosity and Perseverance Mars rovers. The scientists hope to cross-calibrate measurements between the two U.S.-led missions and China's Tianwen 1 rover.
Scientists from the Space Research Institute at the Austrian Academy of Sciences assisted in the development of the magnetometer on the Tianwen 1 orbiter and helped calibrate the flight instrument.
Argentina is home to a Chinese-owned deep space tracking antenna used to communicate with Tianwen 1. The European Space Agency also agreed to provide communications time for Tianwen 1 through its own worldwide network of deep space tracking stations.
Pri Kitajcih je tudi pomen "available publicly" zelo ozek - vsaj v primeru podatkov lunarnih misij so dali na voljo javnosti le peščico fotografij, vse ostalo pa veselo tržijo za znanstvene namene, in pri tem skrbno ohranjajo vse pravice za nadaljno objavo... Zakaj bi dajali rezultate dragih misij zastonj? In se bojim, da zna podobno začeti ravnati tudi NASA.
Čisto sem vzhičen - prvič zato, ker sem do danes mislil, da je marsovska Utopia Planitia nekaj, kar spada v fandom Star Treka, zdaj pa berem, da je resnična.
In drugič, ker je logotip kitajske vesoljske agencije tribute Star treku :)
Ja, hehe, keri kmetavzarji. Zato, ker samo riž jejo in so butasti. 100 let za nami so, bedaki. Itak pa samo kopirajo, to zna vsak.
To nekako povzame povprečnega zaplankanega slovenčka. Zdaj, ko smo to dali iz sebe, jim pa lahko samo zaploskamo. Mi bomo počasi 100 let za njimi, medtem ko se bomo ukvarjali s prenašanjem papirjev in iznajdbo novih in novih regulativ. Uro bomo še vedno premikali? Rabimo še....20 let pogovarjanj? Zadeva je res hudo trd oreh za EU. Kakšna je pa kaj ukrivljenost banan v naših koncih? Je po EU predpisih? Svoosh! Nič ni, samo kitajske rakete na poti proti Marsu.
Ja, hehe, keri kmetavzarji. Zato, ker samo riž jejo in so butasti. 100 let za nami so, bedaki. Itak pa samo kopirajo, to zna vsak.
To nekako povzame povprečnega zaplankanega slovenčka. Zdaj, ko smo to dali iz sebe, jim pa lahko samo zaploskamo. Mi bomo počasi 100 let za njimi, medtem ko se bomo ukvarjali s prenašanjem papirjev in iznajdbo novih in novih regulativ. Uro bomo še vedno premikali? Rabimo še....20 let pogovarjanj? Zadeva je res hudo trd oreh za EU. Kakšna je pa kaj ukrivljenost banan v naših koncih? Je po EU predpisih? Svoosh! Nič ni, samo kitajske rakete na poti proti Marsu.
Nominiram za Slo-Tech komentar leta.
Ravno prava mera med absurdnostjo in realnostjo, med umirjenostjo ter živčnim zlomom.
Saj veš, da je to absurdno in povsem trapasto? Ti namreč nisi transspolna oseba paragvajsko-finskih korenin, jaz pa ne albino črnec. Posledično tvoja nominacija ni upravičena, jaz pa ne pašem v morebitni krog prejemnikov nagrade. Izobrazi se malo in sledi svetovnim trendom!
Iste tezave so tukaj pogosto prisotne s poimenovanjem fizikalnih kolicin ...
