» »

Podrobno o sestavi cepiva proti covidu-19

Podrobno o sestavi cepiva proti covidu-19

Shema modRNA v cepivu.

Centralna dogma biologije o toku informacij. Cepivo vsebuje RNA, iz katerega se proizvede protein.

Tabela za prevod kodonov v aminokisline

Izrastki na površini virusa so protein S, ki ga zaradi cepiva izdela naše telo in predstavi imunskemu sistemu.

Nukleotidi vsebuje fosfatno skupino, pentozni sladkor (ribozo v RNK ali deoksiribozo v DNK) in bazo (A, G, C, T/U)

Nukleotidi se povezujejo prek fosfodiestrskih vezi (fosfatna skupina) med 3' in 5' koncem sladkorja. Zato se tudi konca verige RNA ali DNA imenujeta 5' in 3'. RNA se bere od 5' proti 3'.

Prolin je edina aminokislina, ki ima sekundarno aminsko skupino in ciklično zgradbo.

Slo-Tech - Sliši se preprosto, sploh če prevedemo v računalniški jezik. Cepivo proti covidu-19 vsebuje izvorno kodo za del virusa, in sicer za protein S, ki molí iz njegove ovojnice. Ko to izvorno kodo vnesemo telo, naše celice izdelajo kopije tega proteina. Imunski sistem ga sreča, prepozna kot tujek in pripravi odziv, s čimer nas zaščiti pred vsemi tujki, ki imajo na površini izpostavljen tak protein - trenutno je aktualen SARS-CoV-2. Tako delujejo cepiva na osnovi modRNA (spremenjene informacijske mRNK). Danes pa bomo pogledali pod pokrov, kaj točno vsebuje cepivo proizvajalcev Pfizer in BioNTech, s katerim bodo jutri v Sloveniji začeli cepiti najbolj ogrožene skupine.

Cepivo vsebuje aktivno učinkovino, ki je modRNA z ustreznim genskim zapisom, ter pomožne snovi. Poglejmo najprej slednje. Evropska agencija za zdravila (EMA) je v odobritvi navedka tudi seznam pomožni snovi (stran 9), ki so voda, saharoza (namizni sladkor), natrijev klorid (kuhinjska sol), natrijev hidrogenfosfat dihidrat (Na2HPO4 . 2H2O), kalijev klorid (KCl) in kalijev dihidrogenfosfat (KH2PO4). To so soli, ki so normalno prisotne v telesnih tekočinah, in so v cepivu zato, da ima ustrezno ionsko moč, da v celica ne povzroči osmoznega šoka. Celične membrane so prepustne za vodo, ki prehaja z mesta z višjo koncentracijo proti nižji, zato voda brez raztopljenih soli vdira v celice in povzroči, da popokajo. V praksi vsi vemo, da ne smemo piti večjih količin destilirane vode in da morajo biti infuzije fiziološka raztopina in ne voda. Poleg tega ima cepivo še holesterol, DSPC (1,2-distearoil-sn-glicero-3-fosfoholin), ALC-0159 (2-[(folietilenglikol)-2000]-N,N-ditetradecilacetmid) in ALC-0315 (((4-hidrobutil)-azandiil)bis(heksan-6,1-diil)bis(2-hexildekanoat)). Zapletenim imenom navkljub so to sorazmerno preproste maščobne molekule. Holesterol je maščoba z gonansko strukturo, ki v cepivu nima veliko skupnega z zloglasnimi proteinskimi skupki LDL in HDL, ki jih običajno določamo, ko govorimo o holesterolu. To so namreč večji delci proteinski delci, ki prenašajo več molekul maščob po telesu. Naloga maščob v cepivu je zaščita dednine v cepivu, saj ustvarijo maščobne nanodelce, v katere je ujeta modRNA.

Svet in biologija namreč nista tako spektakularna, kot bi nam radi prikazali hollywoodski filmi. Če bi v telo naivno vbrizgali tujo RNA ali DNA, ne bi proizvedli nobenega mutiranega organizma. Imunski sistem bi v sodelovanju z encimi preprosto pomalical tuji genski zapis, ne da bi to sploh opazili. To se nam dogaja dnevno. S prehranjevanjem v telo vnesemo ogromno tujega DNK in RNK, pa niti ne opazimo. Tudi ko nas poleti grizejo komarji, klopi in drug mrčes, v kri dobimo tujo dednino, ki tam hitro razpade (bolj problematično je, če nam podarijo kakšnega zajedavca, bakterijo ali virus). Sam genski material je sila nebogljen in neobstojen, zato tudi virusi, ti do skrajnosti poenostavljeni zasevki življenja (ali so sploh živi?), še vedno ohranijo ovojnico, v katero je oblečena njihova RNA ali DNA. In tako mora tudi dedni material v cepivu imeti maščobno ovojnico, da se lahko prinese do celic in vanje vstopi.

Ko genski material cepiva vstopi v celico, se zadržuje v citoplazmi. V jedro celice se ne more prenesti, a v resnici ga tam niti ne potrebujemo, saj je tam zgolj glavna celična DNA. V vsakem genskem materialu je zapis za izdelavo proteinov, ki se proizvajajo na ribosomih. Ti berejo informacijsko RNA, ki si jo lahko predstavljamo kot kopije relevantnih delov DNA. Ustrezni encimi najprej preberejo DNA v jedru in jo prepišejo v mRNA, ki potem potuje iz jedra v citoplazmo. Ribosomi niso preveč izbirčni. Vsako mRNA (ustrezno oblikovano, glej spodaj), ki jo najdejo, z veseljem prevedejo v proteine. In cepivo jim podtakne tako RNA, ki seveda ni prišla iz celičnega DNA, kar pa ribosoma popolnoma nič ne moti.

Poglejmo sedaj, kaj jim podtakne cepivo (BNT162b2 oziroma Tozinameran). Celotno zaporedje ima 4284 nukleotidov. Posamezen nukleotid vsebuje baze, sladkor ribozo in fosfatno skupino. To je osnovni gradnik RNA (in tudi DNA, če je sladkor deoksiriboza). Medtem ko sta riboza in fosfatna skupina pri vsakem nukleotidu enaka in predstavljata ogrodje, kamor so baze pripete, se slednje razlikujejo. V DNA so te adenin (A), gvanin (G), citozin (C) in timin (T), v RNA pa funkcijo timina opravlja uracil (U). V 30 mikrogramih RNA, ki je prisotna v odmerku cepiva, je zapisano vse, kar potrebujemo za obrambo pred virusom.

V teh 4284 znakih je 8568 bitov informacije (za vsako bazo so štiri možnosti, torej za njen zapis potrebujemo dva bita), torej približno 1 kilobajt. Celoten virus pa ima približno štirikrat več informacij. Genski zapis beremo v trojkah. Razlog je preprost - s štirimi črkami želimo zapisati vsaj 20 različnih besed, kolikor je aminokislin, ki gradijo proteine. To pa pomeni, da si moremo privoščiti nekaj redundance. Tričrkovnih možnosti je 64 (imenujemo jih kodoni), aminokislin pa 20. Narava tu ni bila enako pravična, saj za triptofan kodira le eno zaporedje (UGG), zato vsaka točkovna mutacija povzroči zamenjavo aminokisline, medtem ko je za levcin možnosti šest (UUA, UUG, CUA, CUC, CUG, CUU). To bo pomembno kasneje.

Celotna genska koda v cepivu je objavljena, enako velja tudi za protein S v virusu (in tudi celoten virus). Kakor v računalništvu, tudi v genetiki koda vsebuje določene glave, smerokaze, usmeritvene podatke itd. Začne se z nukleotidoma GA, ki predstavljata kapico na 5'-koncu (konca RNA verige označujemo 5' in 3', ker so ciklični sladkorji riboze kot ogrodje v verigo povezane na mestih 3 in 5). Ta kapica je nujno potrebna, da je mRNA sploh aktivna, podobno kot imajo skripte v Linuxu na začetku deklaracijo #!. Sledi del, ki se ne prepisuje (UTR - untranslated region). Ta je nujno potreben, ker ribosom ne more začeti brati od začetka, saj se mora fizično pritrditi na mRNA, s čimer sam sebi blokira nekaj začetnih nukleotidov. Prepisovanje se začne po kodonu AUG, ki označuje začetek proteina. Prvi krajši del je signalni peptid - to je krajši del nekaj aminokislin, ki niso del proteina S, temveč imajo usmerjevalno funkcijo. Pripete so na začetek nastalega proteina in vsebujejo informacije, kaj naj celica z njim naredi: naj se še kako dodatno spremeni (posttranslacijske modifikacije), denimo pripne metilna skupina na določene aminokisline, kam naj odpotuje itd.

Torej po dveh nukleotidih kapice, 52 nukleotidih, ki se ne prevajajo, se prevede 48 nukleotidov v signalni protein (s 16 aminokislinami), potem pa sledi šele zapis za protein S (nukleotidi 103-3879). Če primerjamo ta zapis z zapisom za isti protein v dejanskem virusu, opazimo nemalo razlik, zato se ta RNA imenuje modificirana (modRNA). Prva očitna razlika je odsotnost uracilov. Namesto črke U je v kodi Ψ, ki predstavlja 1-metil-3'-psevdouridilil. Razlog je precej zvit. Tuja RNA v telesu ni ravno dolgoživa, saj jo imunski sistem uniči. Izkaže pa se, da ta zamenjava imunski sistem prepriča, da RNA ni nevarna, zato jo pusti pri miru, medtem ko pri prevajanji RNA v proteine ta zamenjava ne povzroča težav, saj jo ribosomi še vedno normalno berejo kot U. Zato so v cepivu dosledno vsi U zamenjani s Ψ. Druga sprememba je zamenjava nekaterih A in Ψ/U z G in C, kadar to ne vpliva na aminokislino, ki jo kodira kodon (več kodonov kodira isto aminokislino, kot smo videli zgoraj). V dvoverižni DNA ima to za posledico večjo stabilnost, saj so med G in C tri vodikove vezi, med A in T pa dve. V RNA je veriga le ena, a te modifikacije so vseeno koristne, ker povečajo učinkovitost prevajanja in sinteze. Vse te spremembe na končni izdelek nimajo vpliva - še vedno se sintetizira enak protein S kakor ga ima virus. Pravimo, da so to sinonimne substitucije.

Podroben pregled pa pokaže, da sta dve substituciji drugačni. Dva kodona sta spremenjena tako, da namesto valina in lizina kodirata za prolin. To je nujno, da je protein S, ki ga izdela celica, enake oblike kakor tisti na virusu. Imunski sistem namreč prepoznava obliko, zato mora biti ta karseda enaka. Če izdelamo protein S v celici in ga pustimo samega, se sesede v drugačno obliko od tistega, ki je pripet na virusno ovojnico. Imunski odziv bi se zato naučil prepoznavati protein, ki ni enak virusnemu, kar bi bilo neuporabno. S to zamenjavo pa povzročimo, da je protein S, ki je sam v raztopini, enake oblike kakor virusni. Ni naključje, da je ključ ravno prolin, saj je to edina aminokislina s ciklično strukturo, ki nima primarne aminske skupine, temveč sekundarno. V praksi to pomeni, da je precej bolj rigidna. Če jo vpnemo na pravo mesto, "zaklene" strukturo proteina.

Na koncu sledita dva kodona UGA, ki sta stop kodona - tam ribosom ustavi sintezo proteina. Sledi del, ki se ne prevaja (3'-UTR), a mora tam biti. Funkcij je več, veliko jih še ne poznamo, a zagotovo vpliva na poliadenilacijo, učinkovitost prevajanja, stabilnost same mRNA in lokacije, kje se nahaja. mRNA se zaključi z zaporedjem A, ki varuje pred degradacijo. Ob vsaki uporabi jih nekaj odpade, zato obstaja optimalna vrednost, s koliko A se mora mRNA končati za optimalno izražanje gena.

Če strnemo: V cepivu je vodna raztopina nekaj soli, ki skrbijo za primeren pH in ionsko moč, da celice ne doživijo šoka, ter kup maščob, ki skrijejo genski zapis mRNA, da se lahko brez uničenja prebije v celice. Omenjena mRNA v celici ostane v citoplazmi, kjer ribosomi iz nje proizvajajo enak protein S, kot ga ima virus na površini, da se imunski sistem potem nauči odzvati nanj. Da je cepivo učinkovitejše, mRNA v cepivu ni čisto enak kakor v virusu. Namesto nukleotida U (uracil) uporablja sintetični analog, da se izogne uničenju s strani imunskega sistema, prav tako pa ima zamenjave, ki ne vplivajo na izražene aminokisline, a poskrbijo za učinkovitejšo sintezo. Na dveh mestih sta aminokislini zamenjani, s čimer se zagotovi, da oblika osamljenega proteina S ostane enaka tistemu na virusu. Zaradi teh modifikacij govorimo o modificirani informacijski RNA (modRNA). Sama RNA pa vsebuje začetno kapico, del, ki se ne prevaja, signalni oligopeptid, relevantni del za prevajanje v protein, končni del, ki se ne prevaja, ter poliadenilno zaščito pred degradacijo. V celici mRNA seveda ne ostane dolgo, temveč hitro razpade.

594 komentarjev

««
«
1 / 12
»»

johanblond ::

Čestitke za vrhunsko spisan sestavek.

mare_ ::

Kar pravzaprav ze pise v novici, pa morda ne skodi se enkrat povedati - mRNA tudi ne ostane vecno v celicah, ampak dokaj hitro razpade.

Zgodovina sprememb…

  • odbrisal: bluefish ()

Lonsarg ::

No, stalne kode celic s temi postopki še ne znamo vnašati v telo, tako da analogija prava bi bila poganjanje v virtualki in potem uporaba outputa da se naš imunski sistem kaj nauči. Bo pa najbrž v roku desetletij to napredovalo da bodo tudi kako stalno kodo znali spreminjati. Zanimivi časi.

Kljub vsemu, še noben 1KB software bil tako velikokrat testiran in skompajlan zagnan v virtualnih okoljih in nato tudi več deset-tisočih pred-predukcijskih okoljih (testerji) kot to cepivo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

JN ::

Huš ti si car!
Hvala za članek.

erkgheoruugh ::

Lepo. Izčrpno
Majhna pripomba. Če ste že prevedli, se dajmo vsaj drzat splošno sprejetih izrazov, torej RNK in DNK oziroma mRNK.

johanblond ::

erkgheoruugh je izjavil:

Lepo. Izčrpno
Majhna pripomba. Če ste že prevedli, se dajmo vsaj drzat splošno sprejetih izrazov, torej RNK in DNK oziroma mRNK.

So v jezikovni stroki različna mnenja, tako da naj bi se kar uporabljal uveljavljen izraz DNA. Več o tem: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminolog...

Invictus ::

Še dobro, da članek ne piše nič o sestavinah, ki so potrebne za stabilizacijo.

Recimo glikol, ki se uporablja v motorjih za notranje izgorevanje kot hladilno sredstvo...

In na katero so zabeležene hude alergijske reakcije...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: dejanslo ()

Aston_11 ::

Invictus je izjavil:

Recimo glikol, ki se uporablja v motorjih za notranje izgorevanje kot hladilno sredstvo...
Cepivo te torej spremeni v motor z notranjim izgorevanjem? Dem, so dobri!

NubCake ::

Hvala za lepo napisan članek! Zanimivo in poučno branje.

robbe ::

Hvala avtorju za odličen članek. Sploh si nisem predstavljal do kakega razvoja so prišli na področju "biotecha".

Kolikor sem "na hitro" na wikiju prebral o mRNA in Moderni naj bi na začetku bilo s tem pristopom predvsem problem s tem kako dostaviti zadevo v celice.


It is a novel technique, previously abandoned due to the side effects of inserting mRNA into cells


Zanima me kako so rešili to, saj naj bi bil največji problem to, ne pa kako sprogramirat zadevo.
Wiki ima citirane vire (sicer precej stare iz 2017 in 2016) npr tole v katerih so takrat tudi izpostavili da je to največji problem:


Delivery -- actually getting RNA into cells -- has long bedeviled the whole field. On their own, RNA molecules have a hard time reaching their targets. They work better if they're wrapped up in a delivery mechanism, such as nanoparticles made of lipids. But those nanoparticles can lead to dangerous side effects, especially if a patient has to take repeated doses over months or years.

Novartis abandoned the related realm of RNA interference over concerns about toxicity, as did Merck and Roche.


Nič ne omenjajo kaj so tej "dangerous side effects" in zgleda pa kot da je to bil Holy-Grail (vsaj leta 2016) in ne samo programiranje. V 4ih leti so zagotovno že naumili kako tudi to rešit, pa vendar nikjer ni nič konkternega o tem. Lahko da je pa to tista poslovna skrivnost in ne sama "izvorna koda".

zmaugy ::

Zadnjič je en od "cepilno previdnih" nekaj fantaziral o tem, da je v cepivu aluminij in podobno. Hmm, čudno da tega ni omenjenega v članku.
Je pa res, da je na prošnjo za link na to jezno odvrnil, da linka ne bo, ker "on to ve in mi ne bo dokazoval".
Oh well...:D

Super članek, by the way.
Biseri...
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: zmaugy ()

HappyPills ::

Super članek in super napredek v znanosti. Nekoč v prihodnosti bi morda kot v sci-fi filmih, serijah, ko za cepivo potrebujejo kakšno uro.
V expansu je bila dobra fora, ko so tako proizvedli in zdravila in cepiva. Pomoje ne tako far fetched.
Kar se tiče teoretikov pa bo težko leto 2021. Sprijznit se bodo morali z marsikakšnim napredkom. Tako kot so ob vstopu elektrike bili prestrašeni in jo imeli za "mysterious, quasi-magical force that can slay the living, revive the dead or otherwise bend the laws of nature". Pa je praVostok vseeno preživel zdaj pa njegov potomec uporablja to "magijo" za širjenje resnice o cepivu: "mysterious, quasi-magical force that can slay the living, revive the dead or otherwise bend the laws of nature."

jest10 ::

Invictus je izjavil:

Še dobro, da članek ne piše nič o sestavinah, ki so potrebne za stabilizacijo.

Recimo glikol, ki se uporablja v motorjih za notranje izgorevanje kot hladilno sredstvo...

In na katero so zabeležene hude alergijske reakcije...


Ena mejhna razlika je med etilen glikolom, ter polietilen glikolom.

WizzardOfOZ ::

jest10 je izjavil:

Invictus je izjavil:

Še dobro, da članek ne piše nič o sestavinah, ki so potrebne za stabilizacijo.

Recimo glikol, ki se uporablja v motorjih za notranje izgorevanje kot hladilno sredstvo...

In na katero so zabeležene hude alergijske reakcije...


Ena mejhna razlika je med etilen glikolom, ter polietilen glikolom.


Skoraj zanemarljiva! :))
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Gregor P ::

Hvala za zelo poučen članek :)
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

jest10 ::

WizzardOfOZ je izjavil:

jest10 je izjavil:

Invictus je izjavil:

Še dobro, da članek ne piše nič o sestavinah, ki so potrebne za stabilizacijo.

Recimo glikol, ki se uporablja v motorjih za notranje izgorevanje kot hladilno sredstvo...

In na katero so zabeležene hude alergijske reakcije...


Ena mejhna razlika je med etilen glikolom, ter polietilen glikolom.


Skoraj zanemarljiva! :))


Tko kot med zeleno mušnico in jurčkom. Oboje je goba

marvin42 ::

Pohvale za odličen članek!
Mostly Harmless

poweroff ::

Jaz pa se bom cepil takoj, ko bo to mogoče.
sudo poweroff

WizzardOfOZ ::

Bom se tukaj vprašal:
Testiramo na ljudeh. Vtikamo kodo v celice.
Kaj to lahko prinese s sabo?
Lahko vrinejo kodo za shutdown celic v eno izmed takih cepiv?
Lahko pride do kakih genskih motenj kasneje?
Lahko spremeniš celici namen in namesto da bi producirala dlako, začne producirat kaj drugega (perje recimo)?
Ali lahko celico pokvariš do te mere, da začne napadat zdrave celice?

Ker smo izpustili del učenja celic, kje se bo pokazala ta napaka?


Razumem da je to velik preskok, vendar kak vse to nosi s sabo? Kje so standardi preverjanja kaj lahko spreminjamo in kaj ne v celicah?

V zacetkih mi je vseeno, če se cepijo starejši, ker so svoje že dali skozi. Da bi pa cepil otroka, čez pol leta bi pa imel invalida, ker se celice napacno obnašajo, ker je nekdo vrinil en kos kode ali pa je prišla tja nenamerno, mi pa ni ravno želja.

Pa prosim brez kreganja, ampak argumentirana debata.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Zgodovina sprememb…

WizzardOfOZ ::

Friendbreez ampak sedaj vrivamo svojo kodo v celice. Virusu namreč ni v interesu, da gostitelja ubije. Pri ljudeh je pa že kar v naravi, da imamo vojne in se pobijamo. In da sedaj nekdo vrine kodo za shutdown sistema ni več nemogoče.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Okapi ::

Aja, ker je mogoče izdelovati bojne strupe, je treba prepovedati kemijsko industrijo in kemijska raziskovanja?

Ker je mogoče biološko vojskovanje, je terba prepovedati genetiko in medicino?

PrimozR ::

Invictus je izjavil:

Še dobro, da članek ne piše nič o sestavinah, ki so potrebne za stabilizacijo.

Recimo glikol, ki se uporablja v motorjih za notranje izgorevanje kot hladilno sredstvo...

In na katero so zabeležene hude alergijske reakcije...

Spet govoriš nekaj, kjer zelo aktivno dokazuješ, da o stvari nimaš pojma, žal...

Polyethylene glycol @ Wikipedia
Polyethylene glycol (PEG; /ˌpɒliˈɛθəlˌiːn ˈɡlaɪˌkɒl, -ˌkɔːl/) is a polyether compound derived from petroleum with many applications, from industrial manufacturing to medicine.


Ethylene glycol @ Wikipedia
It is mainly used for two purposes, as a raw material in the manufacture of polyester fibers and for antifreeze formulations.


Ampak če se gremo tvoj fearmongering, pazi to, DOT tekočina, zavorna tekočina, ki se uporablja v avtomobilih in je znano močno korozivna (razje npr. barvo), je prav tako glycol-based!!!
Brake fluid @ Wikipedia
Most brake fluids used today are glycol-ether based, but mineral oil (Citroën/Rolls-Royce liquide hydraulique minéral (LHM)) and silicone-based (DOT 5) fluids are also available.[1]


Pazi se pa predvsem dihidrogen oksida, v velikih količinah je prav tako smrten!

WizzardOfOZ ::

Okapi, kdo govori karkoli o prepovedi?

Sprašujem o tem kaj se sedaj da in kaj ne. Poznaš odgovore?
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Zgodovina sprememb…

jest10 ::

WizzardOfOZ je izjavil:

Friendbreez ampak sedaj vrivamo svojo kodo v celice. Virusu namreč ni v interesu, da gostitelja ubije. Pri ljudeh je pa že kar v naravi, da imamo vojne in se pobijamo. In da sedaj nekdo vrine kodo za shutdown sistema ni več nemogoče.


Vrinemo isto kodo(ozeroma samo del nje), kot ti jo bo vrinil virus.
kaj imaš raje?

PrimozR ::

zmaugy je izjavil:

Zadnjič je en od "cepilno previdnih" nekaj fantaziral o tem, da je v cepivu aluminij in podobno. Hmm, čudno da tega ni omenjenega v članku.
Je pa res, da je na prošnjo za link na to jezno odvrnil, da linka ne bo, ker "on to ve in mi ne bo dokazoval".
Oh well...:D

Super članek, by the way.

Tako vpitje je običajno. Tako kot pri MMR radi vpijejo, da je v cepivu formaldehid in živo srebro, kar je oh in sploh groza. Potem se pa to vpitje enostavno debunka s tem, da je formaldehid prisoten tudi v hruškah, živo srebro v cepivih je vezano v molekulo, boga živega srebra pa poješ z morskimi sadeži... Ampak najlažje je delati fearmongering, tako kot je zgoraj počel Invictus s trditvijo, če parafraziram, da je cepivo v bistvu mRNA pomešana v hladilno tekočino avtomobilskih motorjev.

WizzardOfOZ ::

jest10 je izjavil:

WizzardOfOZ je izjavil:

Friendbreez ampak sedaj vrivamo svojo kodo v celice. Virusu namreč ni v interesu, da gostitelja ubije. Pri ljudeh je pa že kar v naravi, da imamo vojne in se pobijamo. In da sedaj nekdo vrine kodo za shutdown sistema ni več nemogoče.


Vrinemo isto kodo(ozeroma samo del nje), kot ti jo bo vrinil virus.
kaj imaš raje?

Ja, za primer kovida to počnemo.
Kaj pa za naslednji virus? Lahko še kaj dodajo? Lahko dodajo kaj več?
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

WizzardOfOZ ::

PrimozR, dva odgovora ti manjkata:
- koliko časa boš imun?
- ali si še vedno kužen,čeprav si cepljen?

Ker če je na drugo vprašanje odgovor pozitiven, potem še nekaj časa ne bo tvoje življenje normalno.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

PrimozR ::

WizzardOfOZ je izjavil:

Friendbreez ampak sedaj vrivamo svojo kodo v celice. Virusu namreč ni v interesu, da gostitelja ubije. Pri ljudeh je pa že kar v naravi, da imamo vojne in se pobijamo. In da sedaj nekdo vrine kodo za shutdown sistema ni več nemogoče.

Zakaj bi to počel s cepivom, kjer moraš priti blizu človeku in potem nekaj časa počakati, če mu lahko daš metek v glavo? Kar je bistveno cenejši pristop. Oz. zakaj bi kot odgovor na pandemijo imeli množično pobijanje prebivalstva? Če bi bil to namen, sprostijo ukrepe in naj se ljudje pobijejo sami med sabo, z deljenjem virusa med seboj.

Okapi ::

WizzardOfOZ je izjavil:

Okapi, kdo govori karkoli o prepovedi?

Sprašujem o tem kaj se sedaj da in kaj ne. Poznaš odgovore?

Poznam. Lahko vrinemo gen, da ti bo namesto dlak začelo poganjati perje. Temu se reče genski inženiring. In kaj si boš lahko zdaj s tem podatkom pomagal?

Boš proti cepljenju in proti gensko spremenjenim poljščinam?

PrimozR ::

WizzardOfOZ je izjavil:

PrimozR, dva odgovora ti manjkata:
- koliko časa boš imun?
- ali si še vedno kužen,čeprav si cepljen?

Ker če je na drugo vprašanje odgovor pozitiven, potem še nekaj časa ne bo tvoje življenje normalno.

Trajanje imunosti zaenkrat še ni znano (ker so prvi, ki so bili cepljeni, cepljeni šele ~pol leta, torej se jih še opazuje - nisem pa na tekočem glede tega). Kako je s kužnostjo ne vem, me pa to zanima. Rekel bi, da ne pretirano oz. ne na takšnem nivoju, kot če nisi cepljen - ker načeloma ne zboliš. Torej lahko npr. deliš virus, ki si ga dobil od nekje drugje.

Ampak dejstvo je, da vseeno lahko zboliš, učinkovitost cepiva namreč ni 100 %, določen % ljudi še vedno zboli. Catch potem je, da od tega procenta ljudi skoraj nihče nima težkega poteka bolezni. Torej si močno zmanjšal osebno tveganje za komplikacije ter zmanjšal obremenitev zdravstvenega sistema. Ampak ti ljudje, ki bodo vseeno zboleli, jasno bodo kužni. Ampak moje življenje BO normalno, ker bo možnost, da se okužim oz. da okužim koga drugega, toliko manjša. Obenem pa bosta pred amno cepljena starša, zaradi katerih se obnašam tako samozaščitno, kot se, torej tudi če jaz (cepljen) zbolim, verjetnosti ni prav veliko, da bosta zbolela še onadva. Oz. če vzamemo 1 % verjetnost okužbe cepljenega ter 1 % možnosti za težak potek bolezni, katerikoli od mojih staršev ima samo še 0,000001 (0,0001 %) možnosti, da zaradi mene dobi težak potek bolezni (ker je 1 % možnosti, da se jaz okužim, 1 % možnosti, da se okužita onadva ter nato 1 % možnosti, da imata težak potek bolezni - 0,01^3). To je pa zame dovolj majhno tveganje, da ga sprejmem. Vsega namreč ne moreš odpraviti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PrimozR ()

Okapi ::

WizzardOfOZ je izjavil:

PrimozR, dva odgovora ti manjkata:
- koliko časa boš imun?
- ali si še vedno kužen,čeprav si cepljen?

- najmanj eno sezono "gripe", verjetno pa dlje.
- nisi.

WizzardOfOZ ::

PrimozR je izjavil:


Trajanje imunosti zaenkrat še ni znano (ker so prvi, ki so bili cepljeni, cepljeni šele ~pol leta, torej se jih še opazuje - nisem pa na tekočem glede tega). Kako je s kužnostjo ne vem, me pa to zanima. Rekel bi, da ne pretirano oz. ne na takšnem nivoju, kot če nisi cepljen - ker načeloma ne zboliš. Torej lahko npr. deliš virus, ki si ga dobil od nekje drugje.

Ampak dejstvo je, da vseeno lahko zboliš, učinkovitost cepiva namreč ni 100 %, določen % ljudi še vedno zboli. Catch potem je, da od tega procenta ljudi skoraj nihče nima težkega poteka bolezni. Torej si močno zmanjšal osebno tveganje za komplikacije ter zmanjšal obremenitev zdravstvenega sistema. Ampak ti ljudje, ki bodo vseeno zboleli, jasno bodo kužni.

Obstajajo študije, da cepljeni v okolju, kjer je več necepljenih, zbolijo bolj pogosto od necepljenih.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

WizzardOfOZ ::

Okapi je izjavil:

WizzardOfOZ je izjavil:

PrimozR, dva odgovora ti manjkata:
- koliko časa boš imun?
- ali si še vedno kužen,čeprav si cepljen?

- najmanj eno sezono "gripe", verjetno pa dlje.
- nisi.

Kje si to našel? Ker še nihče ni tega uradno zapisal?
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Okapi ::

PrimozR je izjavil:

Kako je s kužnostjo ne vem, me pa to zanima. Rekel bi, da ne pretirano oz. ne na takšnem nivoju, kot če nisi cepljen - ker načeloma ne zboliš. Torej lahko npr. deliš virus, ki si ga dobil od nekje drugje.

Ampak dejstvo je, da vseeno lahko zboliš, učinkovitost cepiva namreč ni 100 %, določen % ljudi še vedno zboli. Catch potem je, da od tega procenta ljudi skoraj nihče nima težkega poteka bolezni. Torej si močno zmanjšal osebno tveganje za komplikacije ter zmanjšal obremenitev zdravstvenega sistema. Ampak ti ljudje, ki bodo vseeno zboleli, jasno bodo kužni.

Po cepljenju si imun. Imunost pomeni, da tvoj imunski sistem hitro prepozna virus, ko se "okužiš", in ga v kali zatre. Zaradi tega se virus v tvojih celicah ne razmnožuje, kar ima dve posledici:
1) Ne zboliš.
2) Virusov ne trosiš naokoli, se pravi nisi kužen.

Cepivo pri vseh ljudeh ni 100%, ker imunski sistem pri vseh ljudeh ne deluje enako učinkovito. Pri določenem odstoku (recimo 5%) imunski sistem, tudi če si cepljen, ne uspe povsem zatreti virusa. Zaradi tega lahko zboliš in bodisi nimaš simptomov, ali pa so ti blagi. V obeh primerih si tudi manj kužen, ker imunski sistem sicer viruse v tebi zatira, ampak ne povsem.

V nekem še manjšem odstotku (recimo 1%), cepivo ne deluje čisto nič. V tem primeru lahko hudo zboliš ali umreš, pred tem pa si enako kužen kot vsi necepljeni.

Pa še nekaj nekateri očitno ne razumete. Če je dovolj ljudi cepljenih, se virus veliko težje širi po populaciji. Nekdo, ki ni cepljen, in se okuži, ali tisti, pri katerem cepivo ni povsem prijelo, bo viruse sicer trosili naokoli, ampak je majhna verjetnost, da bo prišel v stik s kom, ki prav tako ni cepljen, oziroma sodi med tiste, pri katerih cepivo ni prijelo povsem. Se pravi je majhna verjetnost, da bo sploh koga okužil.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

PrimozR ::

COVID cepljenje bo zastonj?

Od vojne ima OGROMNO ljudi in podjetij OGROOOOOOOMNE zaslužke...

Nasplošno imaš pri postih duh teorije zarote, tako da ni težko videti tega tudi tukaj. Pa resno, kdo za vraga bi se šel cepiti, če bodo od tega začeli ljudje na polno umirati? Razen če misliš, da bo trajalo dve leti. Kar pa, spet, totalna teorija zarote, komu za vraga pomaga, da se popuca ne vem, 10, 20, 50 % svetovne populacije? Za firme, ki bi od tega imele zaslužek, manj ljudi pomeni samo manj zaslužka...

Okapi je izjavil:

PrimozR je izjavil:

Kako je s kužnostjo ne vem, me pa to zanima. Rekel bi, da ne pretirano oz. ne na takšnem nivoju, kot če nisi cepljen - ker načeloma ne zboliš. Torej lahko npr. deliš virus, ki si ga dobil od nekje drugje.

Ampak dejstvo je, da vseeno lahko zboliš, učinkovitost cepiva namreč ni 100 %, določen % ljudi še vedno zboli. Catch potem je, da od tega procenta ljudi skoraj nihče nima težkega poteka bolezni. Torej si močno zmanjšal osebno tveganje za komplikacije ter zmanjšal obremenitev zdravstvenega sistema. Ampak ti ljudje, ki bodo vseeno zboleli, jasno bodo kužni.

Po cepljenju si imun. Imunost pomeni, da tvoj imunski sistem hitro prepozna virus, ko se "okužiš", in ga v kali zatre. Zaradi tega se virus v tvojih celicah ne razmnožuje, kar ima dve posledici:
1) Ne zboliš.
2) Virusov ne trosiš naokoli, se pravi nisi kužen.

Cepivo pri vseh ljudeh ni 100%, ker imunski sistem pri vseh ljudeh ni enako razvit. Pri določenem odstoku (recimo 5%) imunski sistem, tudi če si cepljen, ne uspe povsem zatreti virusa. Zaradi tega lahko zboliš in bodisi nimaš simptomov, ali pa so ti blagi. V obeh primerih si tudi manj kužen, ker imunski sistem sicer viruse v tebi zatira, ampak ne povsem.

V nekem še manjšem odstotku (recimo 1%), cepivo ne deluje čisto nič. V tem primeru lahko hudo zboliš ali umreš, pred tem pa si enako kužen kot vsi necepljeni.

Pa še nekaj nekateri očitno ne razumete. Če je dovolj ljudi cepljenih, se virus veliko težje širi po populaciji. Nekdo, ki ni cepljen, in se okuži, ali tisti, pri katerem cepivo ni povsem prijelo, bo viruse sicer trosili naokoli, ampak je majhna verjetnost, da bo prišel v stik s kom, ki prav tako ni cepljen, oziroma sodi med tiste, pri katerih cepivo ni prijelo povsem. Se pravi je majhna verjetnost, da bo sploh koga okužil.

Meni je zadnji del prekleto jasen. Ampak če se fokusiram na prvi del, trditev, da si imun in ne zboliš si podprl z 'deležom ljudi', kjer ni tako efektivno in vseeno zbolijo? Pa če si prej rekel, da so imuni... Oz. kako je to drugače, kot to, kar sem napisal, da učinkovitost ni 100 %, da določen procent ljudi vseeno zboli? Pa moji procenti so bili hipotetični, nihče ne ve, kako se bom odzval jaz, moji starši, ti, itd. Zato pa operiramo s procenti in verjetnostmi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PrimozR ()

poweroff ::

Tisti, ki pravite kaj vse, da je v cepivu in da se zato ne boste cepili...

Kaj pa je v cigaretah? Katran, amoniak, arzen, živo srebro, svinec... Takoj prepovedat vse cigarete!

Aja, o pa ne, cigarete so pa OK...
sudo poweroff

PrimozR ::

Sej nihče ne pravi (več), da so. Problem je da tako močno zasvojijo, da imajo ljudje težave se jim odpovedati :)

WizzardOfOZ je izjavil:

PrimozR je izjavil:


Trajanje imunosti zaenkrat še ni znano (ker so prvi, ki so bili cepljeni, cepljeni šele ~pol leta, torej se jih še opazuje - nisem pa na tekočem glede tega). Kako je s kužnostjo ne vem, me pa to zanima. Rekel bi, da ne pretirano oz. ne na takšnem nivoju, kot če nisi cepljen - ker načeloma ne zboliš. Torej lahko npr. deliš virus, ki si ga dobil od nekje drugje.

Ampak dejstvo je, da vseeno lahko zboliš, učinkovitost cepiva namreč ni 100 %, določen % ljudi še vedno zboli. Catch potem je, da od tega procenta ljudi skoraj nihče nima težkega poteka bolezni. Torej si močno zmanjšal osebno tveganje za komplikacije ter zmanjšal obremenitev zdravstvenega sistema. Ampak ti ljudje, ki bodo vseeno zboleli, jasno bodo kužni.

Obstajajo študije, da cepljeni v okolju, kjer je več necepljenih, zbolijo bolj pogosto od necepljenih.

za COVID al na splošno? Ker so odzivi na cepljenje odvisni od bolezni in od cepiva.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PrimozR ()

WizzardOfOZ ::

poweroff je izjavil:

Tisti, ki pravite kaj vse, da je v cepivu in da se zato ne boste cepili...


Kje si zasledil to da kdo trdi?

Sprašujemo kaj vse sprememba celic lahko prinese s seboj? Ali lahko po nesreči ali pa načrtno nekdo vrine še kak malware v cepivo?

PrimozR je izjavil:


za COVID al na splošno? Ker so odzivi na cepljenje odvisni od bolezni in od cepiva.


Za covid je še prekmalu. Za splošno obstajajo take študije.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Zgodovina sprememb…

okoduha ::

Zanima me, ali kdo ve, kako dolgo se modRNA ohrani v telesu? Po eni strani bi se naj mRNA hitro razgradila ("V celici mRNA seveda ne ostane dolgo, temveč hitro razpade."), a po drugi strani pa: "Da je cepivo učinkovitejše, mRNA v cepivu ni čisto enak kakor v virusu. Namesto nukleotida U (uracil) uporablja sintetični analog, da se izogne uničenju s strani imunskega sistema, prav tako pa ima zamenjave, ki ne vplivajo na izražene aminokisline, a poskrbijo za učinkovitejšo sintezo."

Nadalje mi je dalo misliti, da lahko Spike protein prehaja krvno-možgansko pregrado, kjer povzroči vnetje: "The S1 protein likely causes the brain to release cytokines and inflammatory products."
https://www.sciencedaily.com/releases/2...

Če bi naj cepljenje zagotavljalo zaščito vsaj pol leta ("Cepljenje, ki bo za množično uporabo na voljo zlasti v pomladansko-poletnem času, bo najboljša priprava populacije na naslednjo hladno sezono, saj bo zanesljivo ščitilo vsaj pol leta." https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/f..., ali to pomeni, da bo modRNA ostala nerazgrajena vsaj 6 mesecev in se bodo S-proteini ves čas izdelovali ter povzročali imunski odziv "just in case"?

Pa še to mi ni jasno: "Po preboleli bolezni s koronavirusi, ki povzročajo prehladna obolenja, nastane kratkotrajen zaščitni imunski odziv, zato tudi pri prebolevnikih covid-19 težko računamo na dolgotrajno zaščito. Od cepiv proti covid-19 pričakujemo, da bodo izzvalo bolj učinkovit in dolgotrajnejši imunski odziv kot pa se to zgodi s prebolevanjem bolezni covid-19. Iz tega izhaja tudi potreba, da se ljudje, ki so preboleli covid-19, vseeno cepijo." Dva odstavka kasneje pa: "Nekatere študije so pokazale, da ima vsaj 5 % odraslih in 40 % otrok ohranjene limfocite T, ki so posledica imunskega odziva proti "prehladnim" koronavirusov, vendar delujejo tudi proti SARS-CoV-2." (https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/f... Kje je zdaj tu logika?

Okapi ::

PrimozR je izjavil:


Meni je zadnji del prekleto jasen. Ampak če se fokusiram na prvi del, trditev, da si imun in ne zboliš si podprl z 'deležom ljudi', kjer ni tako efektivno in vseeno zbolijo? Pa če si prej rekel, da so imuni... Oz. kako je to drugače, kot to, kar sem napisal, da učinkovitost ni 100 %, da določen procent ljudi vseeno zboli? Pa moji procenti so bili hipotetični, nihče ne ve, kako se bom odzval jaz, moji starši, ti, itd. Zato pa operiramo s procenti in verjetnostmi.
Iz tvojega pisanja je mogoče sklepati, da ne razumeš dobro, kako vse skupaj deluje.

Torej lahko npr. deliš virus, ki si ga dobil od nekje drugje.


Nikoli ne deliš naprej virusa, ki si ga dobil od nekje drugje. Vedno deliš virus, ki so ga močno namnožile tvoje celice.

Sicer sem pa pisal na splošno. Cepiš se greš, da boš imun. Če ni 100% gotovo, da boš res, to tega ne spremeni.

To je podobno, kot če rečeš nekomu, ki ga je strah leteti, da je letenje varno (ali vožnja z avtom, ali plavanje v morju, ali planinarjenje...). Ni 100% res, ampak še vedno lahko rečeš, da je letenje varno. Tako, kot lahko rečeš, da si po cepljenju imun.

WizzardOfOZ je izjavil:

Ali lahko po nesreči ali pa načrtno nekdo vrine še kak malware v cepivo?

A vodo iz pipe upaš pit? Ker včasih po nesreči v vodovod pride salmonela, lahko pa tudi kdo v vodno zajetje načrtno nasuje strup.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Mr.B ::

WizzardOfOZ je izjavil:

Bom se tukaj vprašal:
Testiramo na ljudeh. Vtikamo kodo v celice.
Kaj to lahko prinese s sabo?
Lahko vrinejo kodo za shutdown celic v eno izmed takih cepiv?
Lahko pride do kakih genskih motenj kasneje?
Lahko spremeniš celici namen in namesto da bi producirala dlako, začne producirat kaj drugega (perje recimo)?
Ali lahko celico pokvariš do te mere, da začne napadat zdrave celice?

Ker smo izpustili del učenja celic, kje se bo pokazala ta napaka?


Razumem da je to velik preskok, vendar kak vse to nosi s sabo? Kje so standardi preverjanja kaj lahko spreminjamo in kaj ne v celicah?
Veš raka "nekatere" že dolgo na zahodu zdravijo s takimi cepivi/zdravili.
V zacetkih mi je vseeno, če se cepijo starejši, ker so svoje že dali skozi. Da bi pa cepil otroka, čez pol leta bi pa imel invalida, ker se celice napacno obnašajo, ker je nekdo vrinil en kos kode ali pa je prišla tja nenamerno, mi pa ni ravno želja.

Pa prosim brez kreganja, ampak argumentirana debata.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

WizzardOfOZ ::

Okapi je izjavil:


WizzardOfOZ je izjavil:

Ali lahko po nesreči ali pa načrtno nekdo vrine še kak malware v cepivo?

A vodo iz pipe upaš pit? Ker včasih po nesreči v vodovod pride salmonela, lahko pa tudi kdo v vodno zajetje načrtno nasuje strup.

Spet podtikanja. Res ne znaš bolje?
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: dejanslo ()

Riff ::

dobro razloženo

Okapi ::

WizzardOfOZ je izjavil:

Okapi je izjavil:


WizzardOfOZ je izjavil:

Ali lahko po nesreči ali pa načrtno nekdo vrine še kak malware v cepivo?

A vodo iz pipe upaš pit? Ker včasih po nesreči v vodovod pride salmonela, lahko pa tudi kdo v vodno zajetje načrtno nasuje strup.

Spet podtikanja. Res ne znaš bolje?

Kakšno podtikanje? Samo vprašal sem.

Kot sem vprašal, kaj si lahko pomagaš s podatkom, da lahko v cepivo podtaknejo strup. Čakam na odgovor.

sbawe64 ::

okoduha je izjavil:

Zanima me, ali kdo ve, kako dolgo se modRNA ohrani v telesu? Po eni strani bi se naj mRNA hitro razgradila ("V celici mRNA seveda ne ostane dolgo, temveč hitro razpade."), a po drugi strani pa: "Da je cepivo učinkovitejše, mRNA v cepivu ni čisto enak kakor v virusu. Namesto nukleotida U (uracil) uporablja sintetični analog, da se izogne uničenju s strani imunskega sistema, prav tako pa ima zamenjave, ki ne vplivajo na izražene aminokisline, a poskrbijo za učinkovitejšo sintezo."

Nadalje mi je dalo misliti, da lahko Spike protein prehaja krvno-možgansko pregrado, kjer povzroči vnetje: "The S1 protein likely causes the brain to release cytokines and inflammatory products."
https://www.sciencedaily.com/releases/2...

Če bi naj cepljenje zagotavljalo zaščito vsaj pol leta
("Cepljenje, ki bo za množično uporabo na voljo zlasti v pomladansko-poletnem času, bo najboljša priprava populacije na naslednjo hladno sezono, saj bo zanesljivo ščitilo vsaj pol leta." https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/f..., ali to pomeni, da bo modRNA ostala nerazgrajena vsaj 6 mesecev in se bodo S-proteini ves čas izdelovali ter povzročali imunski odziv "just in case"?

Pa še to mi ni jasno: "Po preboleli bolezni s koronavirusi, ki povzročajo prehladna obolenja, nastane kratkotrajen zaščitni imunski odziv, zato tudi pri prebolevnikih covid-19 težko računamo na dolgotrajno zaščito. Od cepiv proti covid-19 pričakujemo, da bodo izzvalo bolj učinkovit in dolgotrajnejši imunski odziv kot pa se to zgodi s prebolevanjem bolezni covid-19. Iz tega izhaja tudi potreba, da se ljudje, ki so preboleli covid-19, vseeno cepijo." Dva odstavka kasneje pa: "Nekatere študije so pokazale, da ima vsaj 5 % odraslih in 40 % otrok ohranjene limfocite T, ki so posledica imunskega odziva proti "prehladnim" koronavirusov, vendar delujejo tudi proti SARS-CoV-2." (https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/f... Kje je zdaj tu logika?


https://www.fox46.com/coronavirus/coron...
2 meseca, pravijo zdravstvene oblasti v Severni Karolini (ncdhhs)


by: Robin Kanady
Posted: Dec 16, 2020 / 05:11 PM EST / Updated: Dec 17, 2020 / 06:36 AM EST
CHARLOTTE, NC (FOX 46) -- Two months is how long the state of North Carolina says you're guaranteed protection against COVID-19 when you get the shot.

"My best estimate at this point is to say it's going to be well into the spring before vaccine is going to be widely available to folks," said Dr. Mandy Cohen, NC DHHS Secretary, at a news conference Tuesday.

Don't expect to get a COVID-19 vaccine any time soon, and when and if you do get the shot, your protection against the virus may only be good for two months under the Pfizer vaccine, according to the North Carolina Department of Health and Human Services, which says on its website they'll know more about long-term immunity the longer people are vaccinated.

"We're still learning, figuring out the process, how many vaccines can we give out in a day and how many folks are going to say yes to vaccine?" said Dr. Cohen.

North Carolina will also use what's called the "COVID-19 Vaccine Management System" to make sure you are safe and that you get your second shot at the right time.

When you get the first shot, you'll be asked to make an appointment for the second shot and be given a card with information on which vaccine, Phizer or Moderna, that you received, so that you get the second dose of that same shot.

The state says your private information will not be shared.

"This is going to get complex because we'll be sending out first doses and second doses as soon as a couple weeks from now," said Dr. Cohen.

The Moderna vaccine could get approval by an FDA panel Thursday. If that happens, Governor Roy Cooper says 175,000 doses of that vaccine are set to arrive in North Carolina next week.


video
https://tinyurl.com/y8m298ta
2020 is new 1984
Corona World order

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: sbawe64 ()

gus5 ::

Testiramo na ljudeh. Vtikamo kodo v celice.
Kaj to lahko prinese s sabo?
V konkretnem primeru - formiranje vojske proti-teles, ki vsakemu virusu s spike beljakovino (spike glycoproteins) prepreči vdor v zdrave celice.

Lahko vrinejo kodo za shutdown celic v eno izmed takih cepiv?
V tem cepivu ni takšne kode.

Lahko pride do kakih genskih motenj kasneje?
Ne zaradi mRNA v tem cepivu.

Lahko spremeniš celici namen in namesto da bi producirala dlako, začne producirat kaj drugega (perje recimo)?
Ne z mRNA v tem cepivu.

Ali lahko celico pokvariš do te mere, da začne napadat zdrave celice?
S tem cepivom ne.

WizzardOfOZ ::

Okapi je izjavil:

WizzardOfOZ je izjavil:

Okapi je izjavil:


WizzardOfOZ je izjavil:

Ali lahko po nesreči ali pa načrtno nekdo vrine še kak malware v cepivo?

A vodo iz pipe upaš pit? Ker včasih po nesreči v vodovod pride salmonela, lahko pa tudi kdo v vodno zajetje načrtno nasuje strup.

Spet podtikanja. Res ne znaš bolje?

Kakšno podtikanje? Samo vprašal sem.

Kot sem vprašal, kaj si lahko pomagaš s podatkom, da lahko v cepivo podtaknejo strup. Čakam na odgovor.


Seveda si pomagam. Otroka ne dam cepit, dokler ne bo cepivo testirano na več milijonih ljudi in bodo statistike pokazale, kaj in kako je v resnici s tem cepivom.
Da se neko zdravilo odobri je včasih trajalo leta. Sedaj pa so odobrili cepivo za korono izredno hitro, v parih mesecih, brez ustreznega testiranja, testi se izvajajo pa kar v živo, na ljudeh.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

jest10 ::

WizzardOfOZ je izjavil:



Sprašujemo kaj vse sprememba celic lahko prinese s seboj?


Celica se ne spremeni

Aston_11 ::

zmaugy je izjavil:

Zadnjič je en od "cepilno previdnih" nekaj fantaziral o tem, da je v cepivu aluminij in podobno. Hmm, čudno da tega ni omenjenega v članku.
Je pa res, da je na prošnjo za link na to jezno odvrnil, da linka ne bo, ker "on to ve in mi ne bo dokazoval".

Samo, da je pije cocacolo iz aluminijastih kanistrov. Ali pa pir.
««
«
1 / 12
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Indija prva odobrila DNK cepivo proti covidu-19

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
137501 (3994) Pithlit
»

Velika Britanija prva odobrila oxfordsko vektorsko cepivo proti covidu-19 (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
11220547 (16093) BlaY0
»

Kaj vemo o britanskem sevu SARS-CoV-2

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
196202 (3393) Mr.B
»

FDA razgrnila podatke o cepivu podjetja Moderna, v petek bržčas odobritev

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
4910540 (8130) gus5

Več podobnih tem