vir: Ars Technica
23. novembra je proti Mesecu poletela najambicioznejša kitajska robotska misija doslej, Chang'e 5. Njen namen je bil namreč z našega naravnega satelita prinesti kamenje, kar je zahtevalo zapleten avtomatizirani postopek. Pristajalnik se je na površje Lune spustil 1. decembra in nabral material, pri čemer je vrtal in kopal do dva metra globoko. Kapsula s tovorom je Mesec zapustila 3. decembra in se v tamkajšnji orbiti spojila s plovilom za vrnitev na Zemljo. Pri tem je šlo za prvo samodejno spojitev dveh robotskih plovil v krožnici drugega nebesnega telesa. Zadnja etapa je bila izvedena včeraj zvečer po našem času, ko se je kapsula naposled s padalom nadzorovano spustila na zasneženo pokrajino globoko v Notranji Mongoliji. Po posnetkih in tiskovni konferenci sodeč je tovor v dobrem stanju in naj bi ga bilo količinsko blizu največje kapacitete kapsule, to je dveh kilogramov.
Če upoštevamo, da je kitajska marsovska odprava še v teku in jo zahteven pristanek čaka prihajajočo pomlad, je Chang'e 5 najzahtevnejša uspešna kitajska vesoljska odprava brez posadke doslej. Na Zemljo je prinesla prvi lunarni material po 44 letih, odkar so to nazadnje storili Rusi. Gre za deseti tovrstni podvig po vrsti, po šestih ameriških v misijah Apollo in treh ruskih z misijami Luna. Material je bržkone najzanimivejši doslej, saj predvidoma prihaja s področja z mlajšimi kamninami, ki bi lahko izvirale celo še iz časov pred približno milijardo let, ko naj bi bili na Mesecu dejavni še zadnji ognjeniki. Kamenje bo sedaj romalo v pekinški laboratorij, kjer ga bodo datirali. Kitajci obljubljajo, da bo kar se da hitro na voljo tudi mednarodnim raziskovalcem, medtem pa opozarjajo, da neposredno sodelovanje z Naso onemogoča Wolfov amandma, ki ga je ameriški Kongres sprejel pred devetimi leti zaradi strahu pred kitajsko krajo tehnologije. Kitajci sicer že pripravljajo odpravo Chang'e 6, ki naj bi leta 2023 podoben podvig kot peta izvedla na južnem polu Meseca.
