Rusija vs. Ukrajina aka. "Putin - še sladkih 16 let na oblasti?"

gozdar1 je 19. dec 2025 ob 06:50:22 izjavil:

Tovarna niso samo stene in mašine ampak tudi ljudje, dobavne verige,...veliko tega kar bi rusi nacionalizirali bi potem lahko samo zaprli.

Telbanc je 19. dec 2025 ob 06:51:07 izjavil:

gozdar1 je 19. dec 2025 ob 06:50:22 izjavil:

Tovarna niso samo stene in mašine ampak tudi ljudje, dobavne verige,...veliko tega kar bi rusi nacionalizirali bi potem lahko samo zaprli.

Kitajci majo vse našteto. Kekec-

Telbanc je 19. dec 2025 ob 06:51:07 izjavil:

gozdar1 je 19. dec 2025 ob 06:50:22 izjavil:

Tovarna niso samo stene in mašine ampak tudi ljudje, dobavne verige,...veliko tega kar bi rusi nacionalizirali bi potem lahko samo zaprli.

Kitajci majo vse našteto. Kekec-

Krka u Rusiji ustvari 30% vsega dobička. Kekec.

Telbanc je 19. dec 2025 ob 06:53:28 izjavil:

Seveda majo, sam ti ne veš. ker v zatohli kleti ni kisika. Tud Slovenija uvozi za 7 milijard surovin iz Kitajske za naše farmacevte. Kekec.
Kitajski farmacevti za generike so uspešni in se pripravljajo na svetovni preboj.

Telbanc je 19. dec 2025 ob 06:56:47 izjavil:

Kaj tebe briga Rusija, ti poglej kaki hlapčki smo mi zaj. Kekec.

Telbanc je 19. dec 2025 ob 07:02:07 izjavil:

Seveda so bli podatki, je vse na netu, ker si lenuh si jih najdi sam. 29% vsega dobička Krka ustvari u Rusiji.
Res noro. Ko ti opravičuješ krajo in nadaljevanje vojne in kupovanje nemške vojaške krame za nor keš.

Nemci, bodite previdni. Friedrich Merz je tiho prestopil mejo, ki se jo Evropa izogiba omenjati že od hladne vojne.

Če Nemčija ne bo mogla dovolj hitro povečati svoje vojske, da bi se spopadla s tem, kar opisuje kot rusko grožnjo, bo obvezna vojaška služba postala "neizogibna". Njegova beseda. Pred kamero.

To priznanje pomeni več kot tisoč govorov o vrednotah, odvračanju ali evropskem vodstvu.

Nemčija se ne sooča z nobeno neposredno vojaško grožnjo. Rusija nima ne namere, ne doktrine in ne moči za napad na ozemlje Nata (še ne), kaj šele želje po okupaciji najbolj industrializirane evropske države. Celo ocene zahodnih obveščevalnih služb, ko jih enkrat očistimo političnega teatra, ne podpirajo takšnega scenarija.

Zakaj torej zdaj povečati nabor?

Nemška vojska se krči in stara. Cilji novačenja se iz leta v leto niso doseženi. Usposabljanje je počasno. Uvajanje opreme je sporadično. Industrijske zmogljivosti, ki bi jih lahko izkoristili za boljšo za povečanje oborožitve so nezadostne. Zaloge streliva pa premajhne za trajen konflikt visoke intenzivnosti.

Živo silo lahko rekrutirajo v mesecih. Ne morejo pa usposobiti kompetentnih enot, proizvajati streliva ali nadomeščati izgub v istem časovnem okviru.

Namen naborniške službe ni poraz Rusije. Namen je družbo pripraviti do žrtvovanja, medtem ko je diplomacija že zdavnaj opuščena.

To je ta tihi premik, ki ga Merz signalizira.

In to je neakj, česar v zgodovinskem kontekstu nikakor ne smemo spregledati:
Povojna Nemčija je svojo politično identiteto gradila okoli prisilnega zadrževanja, civilne prevlade nad vojsko in zavračanja množične mobilizacije. Bundeswehr je bil namerno strukturiran kot obrambna, tesno omejena sila, ker je Evropa razumela, kam so nekoč vodili obvezna služba, strateška paranoja in slepo sledenje .

Zvišanje naborniške službe je zamenjava te te etike s tisto starejšo.

Namesto da bi priznal, da se je vzhodna drža Nata preveč raztegnila, Berlin prenaša stroške navznoter. Kar se predstavlja kot "evropska odgovornost", je v resnici prelaganje bremena zavezništva: Združene države ohranjajo nadzor nad eskalacijo, medtem ko od evropskega prebivalstva zahteva, da zagotovi živo silo, finance in tudi vzdržljivost in prisilno družbeno skladnost.

To je neizrečen dogovor v središču Nata: Washington zagotavlja strategijo in distanco. Evropa zagotavlja bližino, tveganje in telesa.

Ko se ta logika enkrat uveljavi, vpoklic ni več le naključje, temveč postane infrastruktura.

To retoriko vodi strah, ki ima manj opraviti z Moskvo kot z Berlinom. Merz razume, da lahko do upora najprej pride pri njemu doma. Nemčija je z zelenim prehodom uničevala svojo energetsko varnost, izpraznila svojo industrijsko bazo, sprejela deindustrializacijo kot vrlino in zagovarjala gospodarsko odrast, in to celo ob vojni, ki je ne more zmagati, in strategije, ki je ne nadzoruje. Tovarne se zapirajo. Cene energije naraščajo. Dobavne verige se selijo. In za kaj? Da bi še enkrat izgubila proti državi, ki jo evropske elite prezirajo kot poveličano bencinsko črpalko. Takšno ponižanje je politično eksplozivno.

Kar se v Evropi vzpostavlja, ni varnostna arhitektura zasidrana v odvračanju ali stabilnosti. Gre za prenos problemov na zunanjega sovražnika, da bi lahko absorbirali pritiske, žrtve, ekonomske bolečine.

Tako se pripravljajo vojne.

Ironiji se ni mogoče izogniti: blok, ki trdi, da brani svobodo, zdaj odkrito razpravlja o prisili lastnega prebivalstva, medtem ko projicira agresijo na državo, ki je večkrat začrtala določene rdeče črte in civilizacijske cilje.

Če se bo Nemčija premaknila k vpoklicu, to ne bo zato, ker jo je Rusija prisilila k temu.

To bo zato, ker se je Evropa odločila za militarizacijo namesto realizma, strah namesto diplomacije in narativ namesto strateške globine.

In ko bo ta izbira sprejeta, vojna ni več hipotetična.

...

Na posnetku, ki ga je objavila Astra, ljudje stojijo pred izkopanimi jarki in gradbišči s plakati »Brezdomci« in »SOS« ter trdijo, da v četrtem letu okupacije problem stanovanj še vedno ni rešen. Po njihovih besedah v stavbah, zgrajenih na mestu stanovanj, ki jih je uničila ruska vojska, niso dodelili stanovanj nobenemu od prejšnjih prebivalcev. Namesto tega so »oblasti« predlagale, da jih odkupijo s hipotekarnimi krediti, ki so za večino nedostopni, saj je odškodnina za izgubljena stanovanja, kot trdijo prebivalci Mariupola, trikrat nižja od cene novih stanovanj.

V komentarjih k videoposnetkom na družbenih omrežjih prebivalci mesta pišejo, da se počutijo obsojeni na propad. Prebivalci Mariupola, ki niso odšli in so preživeli obstreljevanje in obleganje, se pritožujejo, da zdaj za svojo odločitev, da ostanejo, plačujejo z uničenim zdravjem in nenehnim stresom, ki ga ni mogoče neskončno prenašati.

Astra opozarja, da so prebivalci Mariupola že poskušali Putinu predstaviti svoje probleme v prejšnjih »neposrednih povezavah«, vendar to ni izboljšalo situacije.

Prebivalci Mariupola se redno obračajo na ruske oblasti s prošnjami, naj rešijo vprašanje nadomestnih stanovanj. Večkrat so posneli video nagovore, naslovljene osebno na Putina. Tako so ga marca prebivalci četrti Čerjomjuški povabili, naj pride na zemljo, »prepojeno s solzami in krvjo bližnjih«, ter ga spomnili na obljube iz leta 2022. Januarja pa so meščani, ki so držali plakate z napisom »Brezdomci«, Putinu čestitali ob prazniku Gospodovega razglašenja (krstu) in »poklicali k pravičnosti«, pri čemer so trdili, da je okupacijska administracija sklenila razdeliti »brezlastniška stanovanja« — stanovanja in hiše ljudi, ki so zaradi vojne zapustili mesto — ter da se gradnja nadomestnih stanovanj dejansko ustavlja.

Prebivalci so se prav tako obrnili na predsednika državne dume Vjačeslava Volodina in ga opozorili, da je brez stanovanj ostalo približno 18 tisoč družin. Prebivalci Kalmiuskega okrožja so trdili, da se zemljišča, ki so pripadala lastnikom porušenih hiš, brez razpisov predajajo investitorjem za hipotekarno gradnjo, prizadetim pa stanovanj v takšnih stavbah ne dodelijo. Po njihovih podatkih so po rušitvi 360 večstanovanjskih stavb nove »oblasti« zgradile le 71 nadomestnih hiš, višina izplačila za izgubljeno stanovanje pa ostaja nezadostna.

Podobne težave se ne pojavljajo le na okupiranih ozemljih Ukrajine. Dan prej so tudi prebivalci Kurske oblasti, ki so jih prizadela bojna dejanja, posneli video nagovor Vladimirju Putinu. Izjavili so, da vprašanje izgubljenih stanovanj tudi skoraj 16 mesecev po dogodkih na obmejnem območju še vedno ni rešeno. Ljudje so pripovedovali o večmesečnem življenju v začasnih nastanitvenih centrih in najetih stanovanjih ter poudarjali, da so kljub pomoči ruskim vojakom na koncu sami »postali brezdomci«.

If we know (and if Putin knows) that we can stay resilient for at least a few more years, then his reason to drag out this war becomes much weaker. And this is exactly how pressure on the aggressor should work - pressure that brings peace.

windigo je 19. dec 2025 ob 09:35:23 izjavil:

bbbbbb2024 je 18. dec 2025 ob 15:25:37 izjavil:

Chalky je 18. dec 2025 ob 15:13:25 izjavil:

Ne morem verjeti da že skoraj 6 mesecev debatirajo o zamrznjenih ruskih sredstvih. Evropa bo še dolgo tepena, da niso sposobni sprejeti takšnih odločitev je milo rečeno bizarno če ne že bolano.

Mene pa to ne preseneča. Problem je in samo...Belgija.

S temi ljudmi delam in jih poznam do obisti. Za denar bi prodali lastno mater. Če je mati pokojna, bi jo izkopali iz groba in prodali kot malo rabljeno.
Če Bruselj ne bi imel NATO, Evropsko komisijo, SWIFT in EuroCLEAR....

bi lahko šli nazaj okopavat krompir in upat, da ga gniloba (zopet) ne bi požrla, ker bodo potem (zopet) lačni.
Če ta plan s sredstvi ne bo šel skozi, bi se utegnilo zgoditi, da se bo EuroCLEAR in SWIFT premaknil drugam, v Nemčijo recimo. Trenutni finančni minister Belgije pravi, bolje drži ga, nego lovi ga. Oni profitirajo od teh zamrznjenih 200+ mrd EUR že samo s tem, da ta denar držijo.

Belgija se je zavezala, da bo ta denar sprostila, vendar ga ni, na dobičke so upalili 30% davek na dobiček in preostali del se ne ve, kaj delajo. Zavezali so se, da bo šel za namen podpore Ukrajini, a so poslali svoje stare F-16 (in verjetno pobrali denar od dobičkov EuroCLEARa). Belgijci torej sedaj profitirajo v vsakem primeru.

Tako ti je to. Evropska komisija in ostale članice pa so si enotne, da denar za Ukrajino mora iti iz te kvote, kar je tudi sicer najbolj prav.

Utegne se zgoditi, da bo Belgija utrpela trajno škodo, če tukaj ne bo pristala na to, kar pravijo druge članice. Razvojno gledano, pa Belgija nima druge alternative, vsaj zaenkrat ne. Že tako so v težavah, ker so zaprli veliko Audi fabriko, kjer je šlo 6000 služb po gobe, plus 12000 od prej, plus precej dobaviteljev je obrnilo noge navzgor. Belgija je torej pod velikim finančnim pritiskom.

gozdar1 je 19. dec 2025 ob 09:39:11 izjavil:

Malo više pa članek kako lepo je pod rusko okupacijo ampak ukrjinci bolje da se predajo.

Pac-Man je 19. dec 2025 ob 10:23:02 izjavil:

Daj dojemi, da se z Rusijo pod putinom NE DA POGAJAT.

Pithlit je 19. dec 2025 ob 10:30:53 izjavil:

Ja. Njihova dejanja na vseh dosedanjih pogajanjih oziroma že reakcije na vse dosedanje predloge.

Pac-Man je 19. dec 2025 ob 10:36:28 izjavil:

Ob tem časnik Financial Times navaja, da komentarji poudarjajo Putinovo nepripravljenost, da bi končal vojno pod kakršnimi koli drugimi pogoji kot z maksimalističnimi cilji, ki si jih je zastavil ob začetku invazije leta 2022.

Following a historic Ukrainian strike on a Russian submarine, Moscow has effectively trapped its own Black Sea fleet in port, like a bear hiding in a cave after being stung by bees.

The attack marked the first known instance of a submarine being struck by a submarine drone while in port.
The immediate Russian response was pure panic management. Moscow reportedly sank three barges at the entrance of its own naval base to block future drone attacks.

In doing so, Russia effectively locked its remaining warships inside the harbour. The Black Sea fleet now resembles a frightened tortoise pulling its head into its shell.

windigo je 19. dec 2025 ob 10:58:13 izjavil:

ragnarock je 31. maj 2004 ob 22:33 izjavil:

Vojno v ukrjini je drugače že v 90ih napovedal kar čečenski vodja, kre rusi preprosto ne morejo iz svoje kože.

Gruzijce po Sakašviliju pustijo relativno pri miru. Človek bi pomislil, da je bil problem Sakašvili in njegova struja/politika.

Telbanc je 19. dec 2025 ob 11:01:19 izjavil:

https://x.com/AMK_Mapping_/status/20019...

"The exchange was 1,000 Ukrainian bodies for 26 Russian bodies."

"Another exchange of Russian and Ukrainian bodies is reportedly underway right now.

Details should be made available soon"

Nova menjava trupel mrtvih vojakov, in spet bomo brali, kako ruzzzi enega ukrajinskega vojaka razrežejo na 999 kosov in dodajo nato še enga ruskega. In nato izračun kako na vsakega ukrajinskega vojaka pade 26 ruskih.

windigo je 19. dec 2025 ob 10:38:24 izjavil:

Pithlit je 19. dec 2025 ob 10:30:53 izjavil:

Ja. Njihova dejanja na vseh dosedanjih pogajanjih oziroma že reakcije na vse dosedanje predloge.

Ne. Do zdaj ni bilo niti enega približno realističnega izhodišča za pogajanja s strani Ukrajine oz. EU. Vse do zdaj je bil teater, ki pa je zgleda uspešno igral na tvoja čustva.

Istanbula niso prekinili Rusi. Kasnejših pogajanj ni bilo.

Windlass je 19. dec 2025 ob 11:15:20 izjavil:

... in daje popolnoma realistične in izvedljive pogoje.