Druga faza misije ExoMars preložena za dve leti

ESA - Ker je pandemija koronavirusa otežila mednarodno sodelovanje, sta agenciji ESA in Roscosmos sklenili, da ne moreta pravočasno izvesti vseh testov, potrebnih za varno letošnje lansiranje druge etape svoje ekspedicije na Rdeči planet ExoMars, in vse skupaj zamikata za dve leti, z izstrelitvijo v letu 2022.

Evropska in ruska vesoljska agencija že dobro desetletje tesno sodelujeta na ambicioznem projektu raziskovanja Rdečega planeta ExoMars, ki obsega dve glavni etapi. Prvo že lahko spremljamo; lansirali so jo pred štirimi leti in vsebuje satelitsko sondo Trace Gas Orbiter ter pristajalnik Schiaparelli. Oziroma - pri pristajalniku je potrebno uporabiti preteklik, ker se je ob pristanku neslavno raztreščil. Zato so v nadaljevanju vsi prisotni še toliko bolj pazljivi. Druga faza ExoMarsa bo namreč poleg ruskega pristajalnika Kazačok nosila tudi prvi evropski marsovski rover, poimenovan po kemičarki Rosalind Franklin. Namen misije je med drugim iskanje življenja na Rdečem planetu, pri čemer bo rover vrtal dva metra globoko v tla - do globin, ki niso toliko na udaru kozmičnega sevanja in bi morda lahko vsebovale mikrobe.

Toda zadnje čase misijo pestijo tehnične težave, v glavnem povezane z zelo kompleksno pristajalno sekvenco. Zaradi specifik Kazačoka in roverja morajo uporabiti kombinacijo nadzvočnih in podzvočnih padal, ki so se na obeh lanskih preizkusih poškodovala. ESA je morala na posvet v Nasin laboratorij JPL, kjer so ugotovili, da se padala natrgajo pri izvleku. Predelan sistem je decembra dobro opravil talna preverjanja, medtem ko so želeli do konca marca izvesti tudi višinski test. Toda pojavila se je nova neslutena motnja: pandemija virusa SARS-CoV-2, zaradi katere se močno omejuje potovanje in zbiranje ljudi. To pa pomeni oteženo sodelovanje evropskih in ruskih inženirjev, kar je projektu vrglo odločilni drog med zobnike, saj bi tudi ob nemotenem dogajanju vse potekalo zelo na tesno, kajti vsi testi bi morali biti brez izjeme opravljeni do aprila. Izstrelitve morajo namreč ubogati točno določena časovna okna; najbližje in doslej predvideno je letos poleti, naslednje pa šele v letu 2022, med avgustom in oktobrom. Tja so sedaj lansiranje naposled premaknili, tako da bo Rosalind Franklin na Marsu predvidoma pristal leta 2023.

Videti je, da so si vsi vpleteni pravzaprav precej oddahnili, pa čeprav je to že druga prestavitev misije, saj je bila sprva mišljena že za leto 2018. Poloma Schiaparellija si pač ne želijo ponoviti s sploh prvim evropskim marsovskim vozilcem. Testi padal bodo s Švedske prenešeni v ameriški Oregon in precej temeljitejši. Marsu pa kljub temu ne bo manjkalo človeške (oziroma robotske) družbe; poleti vzleti ameriška misija Mars 2020 z roverjem Perseverance, prav tako julija pa naj bi tja s svojim prvim marsovskim roverjem poleteli tudi Kitajci in tako Evropo prehiteli po desni.