Slo-Tech - Pred poldrugim letom je Foxconn napovedal, da bo v odprl svojo prvo tovarno v ZDA. V Wisconsinu naj bi zaposlil 13.000 ljudi, v zameno pa bi dobil izdatno subvencijo lokalnih oblasti. Že lani se je zgodba o uspehu začela krhati, saj je postajalo jasno, da se milijardna subvencija podjetju davkoplačevalcem ne bo povrnila pred letom 2050. Foxconn je tudi začel spreminjati retoriko in namesto o veliki tovarni televizorjev se je začelo govoriti o precej manjšem obratu za proizvodnjo panelov. Ko je postalo jasno, da je dogovor izrazito v prid podjetja, saj bo več kot milijarda subvencije izplačana ne glede na število zaposlenih, podjetju pa ne bo treba upoštevati vse zakonodaje s področja varstva okolja, tudi republikanski guverner ni več omenjal nekdaj svojega paradnega projekta.
Sedaj pa se postavlja vprašanje, ali bo Foxconn sploh kaj zgradil. V sredo je Louis Woo, pomočnik Foxconnovega generalnega direktorja Terryja Gouja, za Reuters povedal, da podjetje še vedno preučuje možnosti, ki jih imajo v Wisconsinu. Zaradi visoke cene proizvodnje v ZDA tam ne bodo proizvajali televizorjev. Tudi panelov ne bodo proizvajali tam, temveč na Kitajskem ali Japonskem, sestavili v Mehiki in končne izdelke uvozili v ZDA. V ZDA torej ne bodo gradili tovarne, je dejal, temveč nekakšno tehnološko vozlišče. Zaposlili ne bodo 13.000 ljudi, niti 5.200, kolikor so ocenili lani, temveč okrog 1.000. Tudi tehnološko vozlišče s tisoč zaposlenimi je seveda dobrodošlo, a za to podjetja res ne potrebujejo milijardnih olajšav in subvencij ter odpustkov pri okoljskih standardih. Prav tako to ne rešuje problematike zaposlovanja manj izobraženih ljudi, ki bi po prvotnem načrtu morali dobiti delo v tovarni.
Dan pozneje je Nikkei Asian Review poročal, da je investicija v Wisconsinu do nadaljnjega ustavljena. Enako velja tudi za tovarno, ki naj bo gradili na Kitajskem. To dokazujejo dokumenti o pogajanjih z novim demokratskim guvernerjem Wisconsina, ki pa zanika, da bi skušal izpogajati drugačne, boljše pogoje, kot jih je obljubil njegov predhodnik. Tudi iz Foxconna so se kmalu odzvali, da se ne umikajo, a da ni povsem jasno, kaj bodo v Wisconsinu gradili. V petek pa so potem sporočili, da se je Terry Gou po pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom odločil, da neka tovarna v Wisconsinu vendarle bo. V kakšnem obsegu in kdaj jo bodo postavili, se Foxconn še ni opredelil in se noče zavezati.
Tako še vedno ni jasno, kaj bo Foxconn zgradil in kdaj. Jasno pa je, da Foxconn ne bo investiral niti blizu prvotno obljubljenih 10 milijard dolarjev. Šlo bo za nekaj deset milijonov dolarjev, v najboljšem primeru z vsemi predlogi in vložki mogoče milijard dolarjev. Foxconn tudi zelo verjetno ne bo dobil celotnih štirih milijard dolarjev, kolikor so mu obljubili pomoči, ker ne bo dosegel ciljev glede zaposlitev. Lani jih je v Wisconsinu zaposlil le 178. Lokalne in državne oblasti pa so si že izposodile večje vsote denarja za projekt. Okrožji, kjer bi tovarna morala stati, sta si izposodili 355 milijonov dolarjev in jih 190 milijonov tudi že porabili, večinoma za nakup zemljišč za Foxconn. Celotni stroški za lokalne oblasti bodo blizu milijarde dolarjev, ne glede na obseg Foxconnove investicije. Zaradi negotovosti projekta je bonitetna hiša Moody's lani jeseni že znižala bonitetno oceno občine (okrožja), sedaj pa posvarila pred dodatnim znižanjem.
Tako to je ko se hoče na vsak način izsilit tovarno ki nikoli ne bi bila profitibilna na ameriških tleh ker enostavno cena delovne sile tega ne omogoča. Ravno tako kot pri nas kljub vsemu trudu in siljenju Mura nikakor ni mogla preživet. Enostavno smo predraga delovna sila za tako industrijo. Kar je normalno; plača mora biti odraz standarda ki ga država ima. Minimalna plača mora biti dostojna plača za dostojno življenje. Dokler so dobički pri tistih podjetjih ki znajo ; do takrat se vedno lahko prostor najde za dostojne plače.
Kakšen socializem? A bo država naredila tovarno? Bo v državni lasti?
Vsaj izvirne novice si preberite!
Država je ponudila 4 miljarde davčne olajšave, kar ni enako 4 miljarde subvencije kot so pri nas v navadi. Foxconnu le ne bi bilo potrebno plačati davka od dobička(do vrednosti 4 miljarde. Torej država ni nič dala, le vzela ne bi od davka na dobiček do te vrednosti
Enako tudi pri električnih avtomobilih, v ameriki niso subvencionirali, ampak ti priznali davčno olajšavo
Eno vprašanje: subvencija tiste milijarde (oz. prvotno štirih), kolikor bi jih Foxconn prejel, so bila mišljena kot nepovratna sredstva?
POPRAVEK: to sem spregledal: saj je postajalo jasno, da se milijardna subvencija podjetju davkoplačevalcem ne bo povrnila pred letom 2050.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Kakšen socializem? A bo država naredila tovarno? Bo v državni lasti?
Vsaj izvirne novice si preberite!
Država je ponudila 4 miljarde davčne olajšave, kar ni enako 4 miljarde subvencije kot so pri nas v navadi. Foxconnu le ne bi bilo potrebno plačati davka od dobička(do vrednosti 4 miljarde. Torej država ni nič dala, le vzela ne bi od davka na dobiček do te vrednosti
Enako tudi pri električnih avtomobilih, v ameriki niso subvencionirali, ampak ti priznali davčno olajšavo
TOrej trdis, da si obcina ni izposila kupa denarja za nakup zemljisc? Mislim, da bi ti moral se enrkat prebrati.
To ni problem socializma pač pa globalizma & kapitalizma. Vsi veliki igralci imajo dostop do znanja in vlagateljev. Pošiljanje izdelkov okoli sveta prav tako ni skoraj nobena ovira. Tako postane uspešnost investicije skoraj v celoti od stroškov dela in okoljskih predpisov. In tu ne bomo nikoli konkurenčni tem državam.
Tako to je ko se hoče na vsak način izsilit tovarno ki nikoli ne bi bila profitibilna na ameriških tleh ker enostavno cena delovne sile tega ne omogoča. Ravno tako kot pri nas kljub vsemu trudu in siljenju Mura nikakor ni mogla preživet. Enostavno smo predraga delovna sila za tako industrijo. Kar je normalno; plača mora biti odraz standarda ki ga država ima. Minimalna plača mora biti dostojna plača za dostojno življenje. Dokler so dobički pri tistih podjetjih ki znajo ; do takrat se vedno lahko prostor najde za dostojne plače.
Tovarna bo. Američani so odločeni, da bodo del tovarn, ki so jih v globalizaciji izgubili, dobili nazaj.
Verjetno so Foxconnu s škornjem stali na vratu, da so ti morali dati resno "obljubo". Trumpa sicer s to retoriko ne maram, ima pa v marsičem prav. Med drugim ZDA zgubljajo letno toliko denarja, da so sedaj centralne banke drugih držav začele dizerfikacijo rezerv - pri čemer nočejo več imeti dolarjev.
Foxconn je "doomed", če ne bo rodil tovarne in zaposlenih delavcev. Mislim, da bodo stopili na vrat še marsikomu.
US debt held by foreign countries se znižuje. Kar pomeni, da bo na dvorišču ZDA kup papirja, ki se mu reče US Dollar, ki ga nihče noče, ker nihče več ni siguren, kako bodo Američani to plačali.
Tako to je ko se hoče na vsak način izsilit tovarno ki nikoli ne bi bila profitibilna na ameriških tleh ker enostavno cena delovne sile tega ne omogoča. Ravno tako kot pri nas kljub vsemu trudu in siljenju Mura nikakor ni mogla preživet. Enostavno smo predraga delovna sila za tako industrijo. Kar je normalno; plača mora biti odraz standarda ki ga država ima. Minimalna plača mora biti dostojna plača za dostojno življenje. Dokler so dobički pri tistih podjetjih ki znajo ; do takrat se vedno lahko prostor najde za dostojne plače.
Minimalno plačo so si izmislili sindikati, da bi iskalci dela, ki so pripravljeni delat za manj denarja (mladi brez izkušenj, neizobraženi, gastarbajterji ...) ne bi odžirali delovnih mest obstoječim delavcem. Tako tej ostajajo na zavodu. Če mora podjetnik plačati najmanj 1000 EUR za delavca, bo raje vzel enega z izkušnjami, kot frišnega diplomanta. In vsa dela, ki so vredna manj, jih ne bo nihče opravljal, čeprav bi bil kdo pripravljen to opravljati za manj denarja.
V Jugoslaviji smo imeli reveže, ki so intenzivno furali en šiht, da so nahranili še enega drugega, ki ni delal ničesar, razen imel službe. In da so bili konkurenčni, so imeli pol plače, kot so si jo resnično prislužili, a je bilo treba dati nekaj tudi lenuhu s službo in brez dela.
Poleg vsega pa je šlo veliko preveč davkov tudi za vojsko, namesto za infrastrukturo in druge investicije.
In a nutshell.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
V Jugoslaviji smo imeli reveže, ki so intenzivno furali en šiht, da so nahranili še enega drugega, ki ni delal ničesar, razen imel službe. In da so bili konkurenčni, so imeli pol plače, kot so si jo resnično prislužili, a je bilo treba dati nekaj tudi lenuhu s službo in brez dela.
Poleg vsega pa je šlo veliko preveč davkov tudi za vojsko, namesto za infrastrukturo in druge investicije.
In a nutshell.
Traparija. Razen, če najdeš relevanten vir, da smo imeli 50% nezaposlenost. Pa priročno izpuščaš dejstvo, da je praktično vsak zaposlen imel streho nad glavo, za razliko od kapitalistične meke, kjer celo oni z 2. šihtoma spijo na ulici...
Vojsko smo pa potrebovali zaradi varnosti. Bi raje imel Stalina namesto Tita?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Sicer je bil sistem financno nevzdrzen in se je dokaj spektakularno sesul, amapk Poldi ima prav: praviloma so ljudje imeli sluzbe in streho nad glavo, tudi ce na izposojen denar za katerega se vedno placujemo obresti. Takrat tega nis(m)o vedeli in je vse bilo krasno.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Pa priročno izpuščaš dejstvo, da je praktično vsak zaposlen imel streho nad glavo, za razliko od kapitalistične meke, kjer celo oni z 2. šihtoma spijo na ulici...
Nisem vedel, da v Sloveniji (ali bivši Jugi) živijo ljudje z 2 službama, ki spijo na ulici. Kje pa si prebral kaj takega? Če mešaš z ZDA, pojasni, kako je bilo v ZDA za časa socializma. Aja, saj res, ne moreš, ker ga tam (še) niso imeli. Hruške vs. jabolka torej.
Vojsko smo pa potrebovali zaradi varnosti. Bi raje imel Stalina namesto Tita?
Pretiran delež proračuna si ti interpretiral kot trditev, da ne potrebujemo vojske? FUNKCIONALNO NEPISMEN.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Sicer je bil sistem financno nevzdrzen in se je dokaj spektakularno sesul, amapk Poldi ima prav: praviloma so ljudje imeli sluzbe in streho nad glavo, tudi ce na izposojen denar za katerega se vedno placujemo obresti. Takrat tega nis(m)o vedeli in je vse bilo krasno.
Sistem se ni sesul zaradi finančne nevzdržnosti, prej zaradi nacionalizma. Javni in zasebni dolg v YU sta bila smešno nizka s slo-nacionalno zadolžitvijo danes.
Poleg vsega pa je šlo veliko preveč davkov tudi za vojsko, namesto za infrastrukturo in druge investicije.
Ni bilo investicij? YU se je industrializarala po 2SV - cele industrijske panoge se je postavilo na novo. Firme so več investirale v raziskave in razvoj kot danes. Zaradi demografskih sprememb, povezanih z migracijo s podeželja v mesta (urbanizacija), se je tudi gradilo več.
Poglej kako se trg regulira, kako zmore sam od sebe, neverjetno, tovarna v Wisconsinu kar sama od sebe raste. Škratki in vile so zavihali rokave.
Davčna olajšava za firmo, ki si brez težav privošči gradnjo tovarne kjerkoli na svetu. Seveda, dajmo še več denarja tja, kjer ga je že tako preveč. To pa je socializem. Socializem za kapital.
Povpraševanju po delovni sili bi lahko zadostili tako, da bi zadržali svoje talente ali pa bi jih privabili iz tujine. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo lani izdanih skupno dobrih 42.000 delovnih dovoljenj in soglasij za delo tujcev, letos naj bi se to število povzpelo nad 50.000. Slovenija ima podpisana dva sporazuma o zaposlovanju s tretjimi državami, in sicer z Bosno in Hercegovino ter Srbijo. V pripravi pa je še sporazum z Ukrajino.
Največ tujih delavcev pri nas se zaposluje v gradbeništvu, predelovalni dejavnosti in v transportu. Največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine, sledijo delavci iz Srbije, Kosova in Makedonije.
"Naši člani pravijo, da je težava, ker je za številne, ki pridejo iz jugovzhodne Evrope, Slovenija le odskočna deska za naprej," pravi Goran Novkovič iz kluba slovenskih podjetnikov. Ena izmed možnosti za novo delovno silo je Ukrajina. Glede na potrebe slovenskega trga je ta država zanimiva z vidika strukture brezposelnih, migracijskih vzorcev in migracijskega potenciala. Na ministrstvu za delo pravijo, da potekajo intenzivna dogovarjanja in da čakajo na odziv Ukrajine. Delodajalci omenjeni sporazum podpirajo. "Z Ukrajinci naj bi bilo bistveno drugače, tako menijo tudi naši člani, saj se bistveno bolj zadovoljijo s kakovostjo življenja pri nas in ne samo s plačo. Hkrati so večji slovanofili, kar pomeni, da se lažje vključujejo v družbo," dodaja Novkovič.
Sicer je bil sistem financno nevzdrzen in se je dokaj spektakularno sesul, amapk Poldi ima prav: praviloma so ljudje imeli sluzbe in streho nad glavo, tudi ce na izposojen denar za katerega se vedno placujemo obresti. Takrat tega nis(m)o vedeli in je vse bilo krasno.
Sistem se ni sesul zaradi finančne nevzdržnosti, prej zaradi nacionalizma. Javni in zasebni dolg v YU sta bila smešno nizka s slo-nacionalno zadolžitvijo danes.
Poleg vsega pa je šlo veliko preveč davkov tudi za vojsko, namesto za infrastrukturo in druge investicije.
Ni bilo investicij? YU se je industrializarala po 2SV - cele industrijske panoge se je postavilo na novo. Firme so več investirale v raziskave in razvoj kot danes. Zaradi demografskih sprememb, povezanih z migracijo s podeželja v mesta (urbanizacija), se je tudi gradilo več.
potem ti ne bo tezko obrazloziti zakaj smo v jugi imeli sode in lihe registerske. Sanjajte dalje o rozicah in nepomembnem dolgy drzave...
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Sicer je bil sistem financno nevzdrzen in se je dokaj spektakularno sesul, amapk Poldi ima prav: praviloma so ljudje imeli sluzbe in streho nad glavo, tudi ce na izposojen denar za katerega se vedno placujemo obresti. Takrat tega nis(m)o vedeli in je vse bilo krasno.
Jugoslovanski dolg preračunan v današnje dolarje bi bil kakih 100 milijard dolarjev. Poleg taga je država dobila tudi velike količine pomoči v materjalni obliki(stroji, hrana, vojaška oprema...), brez katere bi sistem verjetno kolapsiral še mnogo prej, kar bi znalo državo potisnit proti v. Bloku, česarvso se bali na z. predvsem zda. Razlika me slovenijo b danes in jugoslavijo je, da slovenijan danes nima težav z refinanciranjem kreditov medtem ko bivša država ni zmogla niti obresti. Poleg tega je državo vseskozi pestilo pomanjkanje deviz.
Jugoslovanski dolg preračunan v današnje dolarje bi bil kakih 100 milijard dolarjev. Poleg taga je država dobila tudi velike količine pomoči v materjalni obliki(stroji, hrana, vojaška oprema...), brez katere bi sistem verjetno kolapsiral še mnogo prej, kar bi znalo državo potisnit proti v. Bloku, česarvso se bali na z. predvsem zda. Razlika me slovenijo b danes in jugoslavijo je, da slovenijan danes nima težav z refinanciranjem kreditov medtem ko bivša država ni zmogla niti obresti. Poleg tega je državo vseskozi pestilo pomanjkanje deviz.
In kam je teh famoznih 100 milijard izginilo? V luft? Mislim da ne in ni bilo 100 milijard.
Ampak pustimo to. Pravim samo, da je primerjava z Jugoslavijo včasih potrebna, da vidimo kje smo mi (glede na preteklost).
Niso bile notranje težave, ko jim je valuta začela padat, (bile so politične, ne pa gospodarske znotraj juge) so pa moral začet tiskat denar za ljudi. (in je bila loose-loose situacija), zaradi deflacije glede na celotni zahodni svet. Bili so zunanji vplivi in bi se bilo potrebno vprašat, kere države (oz. finančne insitucije) določajo vrednost denarja določene države.
Med drugim v podzemna mesta (vsaj po eno v vsaki republiki!) : TITOV TAJNI podzemni grad U KONJICU 15 min - YT http://skrci.me/GGfOu ...
Mislim, da se nisva čisto razumela. Ne govoriva o tem, za kaj je Jugoslavija porabljala denar, ampak če je bila dolžna 100 miljard, kot trdiš ti, potem bi mi morali (kot Slovenija) podedovati lep dolg 20 miljard ali pa še kaj več.
Pa ga nismo oziroma, Slovenija za današnj standarde ob osamosvojitvi ni imela omembe vrednega dolga. Dolg je začel naraščati po osamosvojitvi in je dosegel plafon nekje 2013-2015, po tem pa si itak Slovenija ni mogla izposoditi več.
O projektih Jugoslavije ne bi. Jaz osebno menim, da ni bila ekonomsko neuspešna država, kot jo prikazujejo. Že dejstvo, da je lahko kupila oz. vzdrževala čez 200 vojaških avionov, ti priča o ekonomski moči.
Napisal sem preračunano v današnje dolarje, torej kar si lahko kupil takrat za ta denar. Kam je šel, dovolj je pogledat ogromen trgovinski deficit države. Kar se jla tiče, nobena od teh držav ne troši toliko za vojsko, npr. Slovenija trenutno daje pod 1% bdp.
Jugoslovanski dolg preračunan v današnje dolarje bi bil kakih 100 milijard dolarjev.
Dolg YU l. '70 je bil cca 2 mrd. USD, to je danes cca 13 mrd.
no sej bos kmalu nasel razlog zakaj je ob utopicnem pogledu na jugo, bilo treba imeti sode in lihe stevilke, ter zakaj se je hodilo po danes in takrat samoumevne zadeve cez mejo.. potem bos znal tudi izracunati zakaj 25 centov 1979 ni enako kot 25c danes.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
potem ti ne bo tezko obrazloziti zakaj smo v jugi imeli sode in lihe registerske.
Sistem sodih in lihih registrskih je bil vpeljan za kratek čas med drugo svetovno naftno krizo konec '70 in v začetku '80 let (posledica revolucije v Iranu 1979 in potem še Iraško - Iranske vojne).
Isti oz. zelo podoben par - nepar sistem so v istem času vpeljali tudi v ZDA in nekaterih drugih državah, ni to bilo samo v Jugoslaviji niti nima nobene blage veze z zadolženostjo Jugoslavije (ki je bila zelo nizka), to so pravljice za otroke.
O projektih Jugoslavije ne bi. Jaz osebno menim, da ni bila ekonomsko neuspešna država, kot jo prikazujejo. Že dejstvo, da je lahko kupila oz. vzdrževala čez 200 vojaških avionov, ti priča o ekonomski moči.
Slovenija ne more imeti NITI ENEGA reaktivca.
Dejstvo, da si severna Koreja lahko privošči jedrske rakete, priča o njeni ekonomsko moči. Koliko nuk ima Švica? Nič! Luzeri!
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Jugoslovanski dolg preračunan v današnje dolarje bi bil kakih 100 milijard dolarjev.
Dolg YU l. '70 je bil cca 2 mrd. USD, to je danes cca 13 mrd.
no sej bos kmalu nasel razlog zakaj je ob utopicnem pogledu na jugo, bilo treba imeti sode in lihe stevilke, ter zakaj se je hodilo po danes in takrat samoumevne zadeve cez mejo.. potem bos znal tudi izracunati zakaj 25 centov 1979 ni enako kot 25c danes.
V socializmu je bilo tako 'slabo', da si je lahko tako rekoč vsak sezidal hišo/kupil stanovanje, ustvaril družino & imel dokaj varno zaposlitev. Pestrejša izbira potrošniškega blaga v trgovinah danes ne more nadomestiti socialno-ekonomske varnosti nekoč in ne odpravlja (predvsem ekonomskih) preprek pri gradnji/nakupu nove bivalne enote.
Jugoslovanski dolg preračunan v današnje dolarje bi bil kakih 100 milijard dolarjev.
Dolg YU l. '70 je bil cca 2 mrd. USD, to je danes cca 13 mrd.
no sej bos kmalu nasel razlog zakaj je ob utopicnem pogledu na jugo, bilo treba imeti sode in lihe stevilke, ter zakaj se je hodilo po danes in takrat samoumevne zadeve cez mejo.. potem bos znal tudi izracunati zakaj 25 centov 1979 ni enako kot 25c danes.
V socializmu je bilo tako 'slabo', da si je lahko tako rekoč vsak sezidal hišo/kupil stanovanje, ustvaril družino & imel dokaj varno zaposlitev. Pestrejša izbira potrošniškega blaga v trgovinah danes ne more nadomestiti socialno-ekonomske varnosti nekoč in ne odpravlja (predvsem ekonomskih) preprek pri gradnji/nakupu nove bivalne enote.
Se sreca, rezultati tega uspeha se kazejo v mentaliteti.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
...