Delodajalci v Sloveniji varčujejo na delavcih. Ali se Vam to splača na dolgi rok?

Unknown_001 je 17. avg 2018 ob 20:17 izjavil:

Na kratko, ja.

Sam karkoli bom povedal, boste urno demantirali z izjavo, da sem privatnikov sinko. Škoda besed. Steni lahko samo s hiltijem nekaj dopoveš. Sam steni potem položaj ni več všeč.

Vi mate dnar, vi ste bogati, tajkuni... to bolestno pljuvanje poslušam od malega. Pa me ne gane. Dejstvo je slednje: Vsi vidijo le denar ne vidijo pa delovnih vikendov in nadur (ki jih nihče ne šteje)... tudi ne vidijo obdobij krize, ker to za nas baje ne obstaja. Vsak dan neki novga zvem.

Očitno je kriminal imeti prednike, ki so nekaj ustvarili in znanje širili naprej.
To je vse z lufta padlo. Sam pol se je pojavil praznik za take pljuvače. Nacionalizacija v jugi, pa je bilo treba začeti znova. Pa danes spet trobezljate, da je z lufta padlo. Pa boste spet razglasili nacionalizacijo, pa se bomo spet z znanjem pobrali, pa spet ne bo prav.

Drama.

Mato989 je 17. avg 2018 ob 16:19 izjavil:

Delavec s plačo, kot jo opisuješ stane podjetje cca. 2 jurja na mesec. Prodajalec seveda ni edini zaposleni, tisto kar proda mora kriti še plače za nabavnike, skladiščnike, blagajničarje, marketing, računovodstvo, čistilke itd.

Meni se zdi tale delitev precej radodarna s strani big banga, če sem pošten.

Niti približno 2.000EUR ni mesečno tole, naredit mora toliko RVCja na mesec da sploh lahko dobi kak omembe vreden bonus... kar pomeni da če ima recimo plan 6.000EUR RVCja in naredi 5.900EUR dobi nagrade 3%... in to je v večini primerov tam okol 15-20EUR... Nabavniki in komerciala imajo svoje plane ki so veleprodajni =)

Seveda pa dejansko tale plan pomeni da naredijo še vsaj cca. 70% toliko z porabati od dobaviteljev ki konec leta obračunavajo prodane količine =) Tako da realno je tole tam okol 10k... da ne omenjamo dobičkov od uvoza Huawei itd...

Hmmmmmmm. Kje si pa te cifre pobral.

Če jaz naredim 5900 RVC dobim 100EUR.

Uffffff. Pol je pa naš sistem v firmi boljši, ker gledamo mesečni plan.

Če je 5k je 100€.
Če je 6k je 300€.
.
.
itd.

Naš sistem je vmes, ker se ne ubijamo. Ampak se lepo z vsakim posebej direktor usede in gre čez mesečni plan.

Toliko kot si dosegel toliko dobiš. Osnova je pa 5k obvezno (če ne dosežeš je plača po pogodbi cca. 1220 bruto).

D3m je 17. avg 2018 ob 22:32 izjavil:

Naš sistem je vmes, ker se ne ubijamo. Ampak se lepo z vsakim posebej direktor usede in gre čez mesečni plan.

Toliko kot si dosegel toliko dobiš. Osnova je pa 5k obvezno (če ne dosežeš je plača po pogodbi cca. 1220 bruto).

In tako je ok, ampak tvoja osnova je že dokaj sprejemljiva če si prodajalec seveda... Big Bang ima prodajalce na pogodbah za 695€ mesečno oz. minimalec.

Zavedajte se, da brez razvoja in inovacij ni dodane vrednosti. Ker naši delodajalci zanemarjajo tako organizacijo dela, kot razvoj, se večinoma delajo lon posli, ki pa neke hude dodane vrednosti ne nosijo. Trgovina pa sploh ne.
S takim razmišljanjem in sposobnostjo delodajalcev, je edini način, da jim kaj ostane ta, da malo delavcev opravi veliko dela in je za to slabo plačano.

O sindikalizmu sem pisal že v drugih temah - to je stanovska organizacija delavcev, če jo le-ti hočejo in so jo sposobni organizirat. V yugi je bil sindikat za delavce praktično nepotreben in je služil samo za branjenje pijančkov, slabih delavcev in organizacijo piknikov, novoletnih zabav in obdaritve otrok za dedka mraza.
Z Markovičevim zakonom o podjetjih pa je še v bivši yugi, sindikat dobil mesto prvega pogajalca za delavske pravice, plače in delovne pogoje. Ker ga člani niso reorganizirali v smer novih zahtev, je ostal tam, kjer je bil in le redko dosegel kaj koristnega za delavce. Največja katastrofa je bila sklenitev prve splošne pogodbe za gospodarstvo, kjer se je tarifna postavka prvega plačilnega razreda postavila tako nizko, da ni več zagotavljala normalnega preživetja zaposlenih v tej skupini, zaradi postavk v pogodbi, pa se je to dogajalo praktično za vse zaposlene do VI.-ega plačilnega razreda, torej do zaposlenih z višjo šolsko izobrazbo.
Poleg tega je ravno sindikalna organiziranost kriva za največji rop stoletja v SLO, ko so zaradi parcialnih interesov politike in managerske strukture, bile pokradene, praktično vse firme v državi, s tem nastanek preko 100k brezposelnih in še skoraj toliko predčasno upokojenih.

Ta propad gospodarstva je povzročil tudi propad ogromnega števila kooperantov,....., nizke plače pa propad državne blagajne.

NikolormousB je 17. avg 2018 ob 16:34 izjavil:

Niti približno 2.000€ ni mesečno tole,

Minimalna plača: 850 eur
Bonus 150 eur (tvoj podatek, povprečno 100 na mesec + kvartalni bonus)
Dodatni delodajalca: 150 eur
Prevoz in malica: 100 eur (vzel sem minimalno malico in nekoga, ki živi zelo blizu delovnega mesta).
Regres: 70 eur

Torej, samo redna plača stane podjetje okoli 1300 eur. Potem so tu še bolniške, dopusti, izobraževanja, oprema... Mislim, da je moja ocena čez palec precej blizu realnosti.

Kaj si mislil s tretjo alinejo?
dodatke, (potem imaš v osnovi napako, ker ne rečunaš s bruto bruto)
ali prispevke delodajalca

Do 2.000 stroška delodajalca je še precej razpona.

NikolormousB je 18. avg 2018 ob 20:15 izjavil:

Typo, mislil sem dodatne stroške delodajalca oz. prispevke delodajalca.

Strošek delodajalca ni samo plača in prispevki, ki pašejo zraven.

Kaj pa še? Postavitev fabrike, oprema, vudževanje in vse ostalo, kar delodajalec rabi, da fura biznis bomo tudi obesili na delavca?

Točno tako. Delavec ti mora prinest notri tudi novo fabriko. In novega audija. Pa zavarovanje za fabriko. Pa stroje. Pa delovne obleke, čevlje, rokavice za delavca. Pa pisarno mizo. Stole. Ploščice po tleh. Beljenje sten vsakih nekaj let. Wc papir. Navaden papir.

Ali misliš da te stvari padejo iz neba? Ali pa da se jih nakrade? No tudi če se jih nakrade, je potrebno nekoga plačati, da jih krade...

M-XXXX je 19. avg 2018 ob 09:13 izjavil:

Točno tako. Delavec ti mora prinest notri tudi novo fabriko. In novega audija. Pa zavarovanje za fabriko. Pa stroje. Pa delovne obleke, čevlje, rokavice za delavca. Pa pisarno mizo. Stole. Ploščice po tleh. Beljenje sten vsakih nekaj let. Wc papir. Navaden papir.

Ali misliš da te stvari padejo iz neba? Ali pa da se jih nakrade? No tudi če se jih nakrade, je potrebno nekoga plačati, da jih krade...

Ne, idioti mislijo, da bogataši ustanavljajo firme, ker se čutijo moralno odgovorne, da zaposlije nezaposlene. V bistvu jih žene dobiček.
Kar ti opisuješ se sliši, kot da ti ustanovitelji nikoli ne pridejo na nulo, ampak so zgolj neprofitne organizacije.

Tko kot firme v prejšnjem sistemu. Pa še takrat so prinašale dobiček.

Ne pozabiti na obdavčitev dobička vsak mesec.

Hmmmmm. Kaj za vraga potlej plačuje naš šefe?

Koliko sem ga razumel plačuje letnega in sam tako pravi še mesečnega. A to obstaja?

louser je 19. avg 2018 ob 10:26 izjavil:

V bistvu jih žene dobiček.

Enako kot delavca. Ali bilokoga drugega.
Čestitam, končno razumeš, kako svet deluje.

Na OP post.

Žalostno je, da v 2018 kljub boljši tehnologiji delamo zmeraj več in dlje, namesto da bi delo postalo manjša obremenitev za posameznika.

Berserker je 19. avg 2018 ob 14:31 izjavil:

Na OP post.

Žalostno je, da v 2018 kljub boljši tehnologiji delamo zmeraj več in dlje, namesto da bi delo postalo manjša obremenitev za posameznika.

To je posledica ekonomske ureditve, ki smo jo izbrali za svojo državo. Znotraj te rezultati napredka na račun tehnoloških izboljšav pripadajo tistim, ki imajo tehnologijo v lasti. Če si mnenja, da je to slabo, imaš demokratično pravico podpreti drugačen sistem.

Berserker je 19. avg 2018 ob 14:31 izjavil:

Na OP post.

Žalostno je, da v 2018 kljub boljši tehnologiji delamo zmeraj več in dlje, namesto da bi delo postalo manjša obremenitev za posameznika.

Pa res delaš več in dlje? Ali je pač popularno govorit, čeprav ni res?

Matek je 19. avg 2018 ob 15:15 izjavil:

Berserker je 19. avg 2018 ob 14:31 izjavil:

Na OP post.

Žalostno je, da v 2018 kljub boljši tehnologiji delamo zmeraj več in dlje, namesto da bi delo postalo manjša obremenitev za posameznika.

To je posledica ekonomske ureditve, ki smo jo izbrali za svojo državo. Znotraj te rezultati napredka na račun tehnoloških izboljšav pripadajo tistim, ki imajo tehnologijo v lasti. Če si mnenja, da je to slabo, imaš demokratično pravico podpreti drugačen sistem.

Tehnologijo, ki omogoča skrajševanje delovnika ima v lasti praktično vsak.

Ne splača se.

solatko je 18. avg 2018 ob 10:25 izjavil:

Zavedajte se, da brez razvoja in inovacij ni dodane vrednosti. Ker naši delodajalci zanemarjajo tako organizacijo dela, kot razvoj, se večinoma delajo lon posli, ki pa neke hude dodane vrednosti ne nosijo. Trgovina pa sploh ne.
S takim razmišljanjem in sposobnostjo delodajalcev, je edini način, da jim kaj ostane ta, da malo delavcev opravi veliko dela in je za to slabo plačano.
O sindikalizmu sem pisal že v drugih temah - to je stanovska organizacija delavcev, če jo le-ti hočejo in so jo sposobni organizirat. V yugi je bil sindikat za delavce praktično nepotreben in je služil samo za branjenje pijančkov, slabih delavcev in organizacijo piknikov, novoletnih zabav in obdaritve otrok za dedka mraza.
Z Markovičevim zakonom o podjetjih pa je še v bivši yugi, sindikat dobil mesto prvega pogajalca za delavske pravice, plače in delovne pogoje. Ker ga člani niso reorganizirali v smer novih zahtev, je ostal tam, kjer je bil in le redko dosegel kaj koristnega za delavce. Največja katastrofa je bila sklenitev prve splošne pogodbe za gospodarstvo, kjer se je tarifna postavka prvega plačilnega razreda postavila tako nizko, da ni več zagotavljala normalnega preživetja zaposlenih v tej skupini, zaradi postavk v pogodbi, pa se je to dogajalo praktično za vse zaposlene do VI.-ega plačilnega razreda, torej do zaposlenih z višjo šolsko izobrazbo.
Poleg tega je ravno sindikalna organiziranost kriva za največji rop stoletja v SLO, ko so zaradi parcialnih interesov politike in managerske strukture, bile pokradene, praktično vse firme v državi, s tem nastanek preko 100k brezposelnih in še skoraj toliko predčasno upokojenih.
Ta propad gospodarstva je povzročil tudi propad ogromnega števila kooperantov,....., nizke plače pa propad državne blagajne.

Kar se meni zdi FENOMENALNO v naši kokoški, je to, koliko je plača vezana na izobrazbo. In potem imam primere magistrov (ne, ni pomota), ki jih učim osnovnih ukazov v wordu...
Komentarji, ki so se zvrstili na zgornje primere, pa ne bom pisal. Ker prej pašejo v vrtec kot pa v svet odraslih.

Mi je zanimivo, da nekateri delodajalci glumijo, kako nekatera delovna mesta dajo premalo dodane vrednosti.
Po enostavnih izračunih smo prišli, da 80čukov čistega profita letno na zaposlenega pomeni, da je premalo vreden.

Smurf je 20. avg 2018 ob 10:16 izjavil:

Berserker je 19. avg 2018 ob 14:31 izjavil:

Na OP post.

Žalostno je, da v 2018 kljub boljši tehnologiji delamo zmeraj več in dlje, namesto da bi delo postalo manjša obremenitev za posameznika.

To ni res, povprecna delovna ura pada. 100 let nazaj so ljudje delali bistveno vec.

Delali so dlje + imeli so nižjo storilnost. Danes: delamo 8-10 ur +vikende, obseg dela se je povečal za 4x v primerjavi izpred 10 leti.

Tehnologija je bistveno povečala produktivnost, da se v čim manjšem času napravi čim več, ampak to je pa tudi vse. Kaj to pomeni za posameznika? Namesto da napravi 100 komadov na 8ur, jih bo moral 400 ali več, za isto plačilo in pogoje.

facepalm je 19. avg 2018 ob 17:03 izjavil:

Zaradi tehnoloskega napredka je nase delo bolj produktivno. Torej v enakem casu naredimo vec kot smo vcasih, z manj napora.
Je pa zato delodajalcu v velik plus, ce se delajo nadure oz da iztisne se tistih dodatnih 10% iz posameznika.
Na dolgi rok ga ne briga, saj je posameznik nadomestljiv.

Meni je bolj neumno "nagrajevanje" posameznikov.
Npr nekdo je zadolzen, da v 8h naredi 100kom izdelkov in v zameno dobi min placo. Ce naredi 10%+, dobi fix 50eur stimulacije.
Na X ljudi, se najdejo posamezniki, ki bp dosezejo 200kom v 8h. Placano pa dobi enako, kot tisti kateri naredi 110kom. Hence, posameznik namenoma naredi 110kom in vsak dan gleda 4h v luft.
A se delodajalcu res ne splaca placati dvojni bruto za dvojno opravljeno delo?

Pri nas bi dvignili normo na 200kom pa bi bil problem rešen.

Berserker je 20. avg 2018 ob 10:36 izjavil:

Delali so dlje + imeli so nižjo storilnost. Danes: delamo 8-10 ur +vikende, obseg dela se je povečal za 4x v primerjavi izpred 10 leti.

Povprecni slovenski delavnik ima 36 delovnih ur na teden. 8-10ur+ vikend je precejsna redkost. Marsikdo dela polovicni delovni cas tako, da smo v verjetno v povprecju pod 36 urah. Lahko kdo po googla kaksno raziskavo.

edit: sm po googlal. Povprecni delavec v sloveniji naredi 1682 ur letno.

Invictus je 20. avg 2018 ob 10:58 izjavil:

Slovenski delavec veliko dela, a malo naredi...

Mazzini je o tem napisal cel kup kolumn...

Dela se zaradi dela, ne zaradi denarja. Dostikrat. Celo firme same dostikrat delajo zastonj zaradi "referenc" ali ker ne razumejo, kaj naj bi podjetje sploh delalo.

Dela manj kot je OECD povprecje. Kar se tice zastonj dela, je pomoje celo pogostejse v kaksni Ameriki.

Sto let nazaj se je pisalo leto 1918. Takrat so ljudje živeli neprimerno bolje kot 100 let nazaj, torej leta 1818....
Če je to odgovor na pisanje OP-ja in naslov teme, potem se nas bog usmili...
Pa do nikogar osebno.

Delali so dlje + imeli so nižjo storilnost. Danes: delamo 8-10 ur +vikende, obseg dela se je povečal za 4x v primerjavi izpred 10 leti.

Tehnologija je bistveno povečala produktivnost, da se v čim manjšem času napravi čim več, ampak to je pa tudi vse. Kaj to pomeni za posameznika? Namesto da napravi 100 komadov na 8ur, jih bo moral 400 ali več, za isto plačilo in pogoje.

Da ne delamo 8-10 ur + vikende smo že ugotovili.

Da delaš za isto plačo in pogoje je pa tudi bosa. Plače (minimalne in povprečne) zadnjih 20 let rastejo.

Kot sem že napisal. Število ur, ki jih lahko zaposleni opravi je zakonsko omejeno.