Novice » Zasebnost » Windows 10 bo končno nudil več zasebnosti
oxyuranus ::
Sicer pa, ze veckrat povedano, Linus svojega potapljaskega softwara nima na linuxu. Pameten clovek, ne da se mu ukvarjati z vsemi problemi raznih distribucij in v letu 2018 je na linuxu se vedno edini zanesljivi nacin distribucije closed source programa, da ga staticno zlinkas z vsem.
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
(hint: linux)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: oxyuranus ()
oxyuranus ::
Hu, ni res, zacel ga je ponujati tudi za linux, je pa ful fino, osx, windows, click to download, linux distribucije imajo pa se nekaj strani navodil zraven :D :D
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
(hint: linux)
Truga ::
poweroff ::
Ostale čudovite lastnosti Linuxovega UI ne boš komentiral?
Bom. Evo, bom.
Ker tudi mene nekatere stvari strašno motijo.
Skratka, danes sem nadgradil Ubuntu na 17.10, to pa zato, ker verzija 17.04 po manj kot enem letu (WTF!!!) ni več podprt...
No, po rebootu me pričaka "flattering" zaslon, ki se je rotiral levo, desno in navzgor.
Po nekaj minutah sem ugotovil, da so baraboni uvedli samodejno rotacijo zaslona. Ko zarotiraš prenosnik, se ti zarotira zaslon.
Super uporabna zadeva, če deluje. Pri meni pa se sploh nisem mogel logirati notri... čista katastrofa!
No, potem sem rešil tako, da sem priklopil zunanji zaslon in grem gledat nastavitve. Za zunanji zaslon lahko nastaviš orientacijo, za interni pa ne! Za interni zaslon lahko izklopiš samodejno rotiranje in potem zadeva celo začne normalno delat. Ampak je pa še en problem.
Pri login screenu je treba tudi izklopiti samodejno rotiranje, sicer se ne moreš normalno logirat.
Ne vem, a imajo pri Ubuntuju zaposlene posebne UX specialiste, ki so plačani, da cele dni razmišljajo samo o tem, kako bodo zafu***i svoje stranke???
Overall, zadevo sem rešil in splošni look-and-feel je zeankrat zelo dober, čeprav so naredili par sprememb, recimo prestavili ikonice za close, minimize in resize in leve (Mac OS style) na desno stran (Windows style).
Uporabljam tudi Mac OS in Windowse, in pod črto še vedno ostajam na Ubuntuju. Ker mi njegov UI še vedno najbolj sede. Tako da je to v bistvu stvar navade. Je pa res, da me kakšne neumnosti ("malenkosti", ki pa v resnici niso ravno malenkosti) včasih razp** do amena. Ampak tako je pri vsakem OS-u. Da ne povem kaj vse sem že doživel na MacOS... katastrofa.
sudo poweroff
Oberyn ::
Zaradi mene se lahko začne z DH0:, HD0: (to sem napisal že 3., si slep ali namerno spregleduješ, da ni pomembna implementacija oznak, temveč to, da pogone sploh vidiš kot POGONE, ne hebene mape, kar pogoni pač NISO) ali pa z Matthai1:, Matthai2:,
Kar se tiče teh črkovnih oznak pogonov, jaz sem tudi zrastel z njimi in se mi je vedno zdelo, da datotečni sistem brez njih zgleda kot dan brez piva ... slabo torej. Ampak se jih je zadnje čase nabralo preko mere, nisem se več znašel med njimi, cela zmeda. Pa sem rekel, dajmo probat na Unix način in sem vse pogone zmapiral na delovni disk s symbolic linki. Presenetljivo, ampak dejansko mi je zdaj bolj logično in pregledno. Ne bi verjel, če ne bi poskusil.
Kar se tiče pa win 10 in zasebnosti, je pa moja taktika zgleda tudi uporabna. Ko je prišla ta zadeva ven, sem rekel, super, to bo čisto v redu OS, zdaj samo ene 5 let počakam, da ga dodelajo in da se to glede odtekanja podatkov uredi. Evo, zdaj so 3 leta okoli in že kar v redu kaže. Zadeva je danes nekaj čisto drugega, kot je bila 3 leta nazaj, tudi besni kriki o popolni neuporabnosti so se do neke mere polegli. In itak so se pojavili programi, ki odtekanje podatkov ustavijo. In pojavili so se zakoni, ki odtekanje podatkov ustavijo. Še dve leti in bo ta desetka čisto spodoben OS in bom lahko presedlal. Malo potrpežljivosti nikoli ne škodi.
Saul Goodman ::
Ostale čudovite lastnosti Linuxovega UI ne boš komentiral?
Bom. Evo, bom.
Ker tudi mene nekatere stvari strašno motijo.
Skratka, danes sem nadgradil Ubuntu na 17.10, to pa zato, ker verzija 17.04 po manj kot enem letu (WTF!!!) ni več podprt...
No, po rebootu me pričaka "flattering" zaslon, ki se je rotiral levo, desno in navzgor.
Po nekaj minutah sem ugotovil, da so baraboni uvedli samodejno rotacijo zaslona. Ko zarotiraš prenosnik, se ti zarotira zaslon.
Super uporabna zadeva, če deluje. Pri meni pa se sploh nisem mogel logirati notri... čista katastrofa!
No, potem sem rešil tako, da sem priklopil zunanji zaslon in grem gledat nastavitve. Za zunanji zaslon lahko nastaviš orientacijo, za interni pa ne! Za interni zaslon lahko izklopiš samodejno rotiranje in potem zadeva celo začne normalno delat. Ampak je pa še en problem.
Pri login screenu je treba tudi izklopiti samodejno rotiranje, sicer se ne moreš normalno logirat.
Ne vem, a imajo pri Ubuntuju zaposlene posebne UX specialiste, ki so plačani, da cele dni razmišljajo samo o tem, kako bodo zafu***i svoje stranke???
Overall, zadevo sem rešil in splošni look-and-feel je zeankrat zelo dober, čeprav so naredili par sprememb, recimo prestavili ikonice za close, minimize in resize in leve (Mac OS style) na desno stran (Windows style).
Uporabljam tudi Mac OS in Windowse, in pod črto še vedno ostajam na Ubuntuju. Ker mi njegov UI še vedno najbolj sede. Tako da je to v bistvu stvar navade. Je pa res, da me kakšne neumnosti ("malenkosti", ki pa v resnici niso ravno malenkosti) včasih razp** do amena. Ampak tako je pri vsakem OS-u. Da ne povem kaj vse sem že doživel na MacOS... katastrofa.
jao matthai, tak heker, ti pa na Windowsih med Linuxi. Sej maš alternativo, kjer se ti taka bedarija ne bo zgodila - Debian.
Anyway, mojih 10 centov - delam z vsemi tremi OS-i (osx/win/linux). preferiram linux, ker sem opensource entuzijast. ampak na daily driverju trenutno furam win 10 z vmware, kjer imam notri ~30 virtualk, s katerimi pokrijem večino svojih potreb. lahk si isto okolje postavim na debianu, ampak bom telovadil okoli KVM/virta 100 na uro. sej je zabavno, dokler je to hobi, ampak trenutno si ne morem privoščit random trubleshootinga medtem, ko služim.
stestiral sem par kombinacij, trenutno sem na tej z win10 host in drugo v VMih, ker sem tako najbolj produktiven. tbh, brezveze je UX designerju linux vsiljevat, medtem ko network admin nima kaj jokat.
LightBit ::
LightBit ::
Datotečni sistem je drugi WTF - računalnik nima pogonov z oznakami C:, D:, ipd. (ali DF0:, HD0:, če se bo kdo obešal na to, da hočem Winse na Linuxu), v katere drevesno strukturo nato vrtaš, temveč so pogoni driverji v mapah, npr. /cdrom? HALO? To je res logična struktura računalniškega sistema, ki osvoji srca in ki pomaga uporabniku hitro organizirati in najti datoteke, ni kaj.
Mislim, HALO? Kdo bo vedel, kaj je /cdrom? Vsi vemo kaj je "G:".
Kako si drznejo CD-ROM poimenovati cdrom? Kakšna potrata črk!
In potem ugotoviš, da so dependencyi polomljeni in se začne štala. Ali pa kakšno drugo bedarijo, ki je stalnica.
To se res tako pogosto zgodi.
Na Debian unstable se to zgodi redkeje, kakor zmanjka elektrike.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: LightBit ()
Horejšio ::
Verjetno večja podjetja niso srečna s tem, da ne vedo kaj vse odteka na MC serverje. Če bi bilo jasno, bi pa bilo verjetno skregano z zakonodajo npr. v EU. Mint je pa men fajn za desktop. Uporabljam pa tudi Win7 in je super.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Horejšio ()
Izi ::
Manjšina je spet glasna kot vedno 
Številke govorijo same zase.
Trenutno se praktično uporabljajo samo štirje operacijski sistemi: (podatki za leto 2017)
1. Android - 39,81%
2. Windows - 36,34%
3. iOS - 12,97%
4. macOS - 5,24%
Vse ostalo je zanemarljivo in ni vredno omembe.
Kar se tiče zasebnosti so katastrofa prav vsi po vrsti. Tukaj ni kaj debatirati. Ampak so pa vsi štirje uporabniško prijazni.
Linuxaši pozabljajo, kaj je sploh bistvo Operacijskega sistema. Bistvo operacijskega sistema je, da ga praktično ne opaziš med tem ko uporabljaš različne programe.
Pri dobrem OS mora vsaka 80 letna babica brez problema uporabljati in posodabljati programe in včasih naložiti celo kakšen nov program.
Pri Linuxu pa lahko opaziš, da marsikateri 20 letni mulc, ki že celo življenje uporablja PC, tablice in pametne telefone, ne bo znal namestiti programa, ko ga prvič postaviš pred katerikoli Linux. To je zadosten znak, da je s tem OS nekaj hudo narobe.
Številke govorijo same zase.
Trenutno se praktično uporabljajo samo štirje operacijski sistemi: (podatki za leto 2017)
1. Android - 39,81%
2. Windows - 36,34%
3. iOS - 12,97%
4. macOS - 5,24%
Vse ostalo je zanemarljivo in ni vredno omembe.
Kar se tiče zasebnosti so katastrofa prav vsi po vrsti. Tukaj ni kaj debatirati. Ampak so pa vsi štirje uporabniško prijazni.
Linuxaši pozabljajo, kaj je sploh bistvo Operacijskega sistema. Bistvo operacijskega sistema je, da ga praktično ne opaziš med tem ko uporabljaš različne programe.
Pri dobrem OS mora vsaka 80 letna babica brez problema uporabljati in posodabljati programe in včasih naložiti celo kakšen nov program.
Pri Linuxu pa lahko opaziš, da marsikateri 20 letni mulc, ki že celo življenje uporablja PC, tablice in pametne telefone, ne bo znal namestiti programa, ko ga prvič postaviš pred katerikoli Linux. To je zadosten znak, da je s tem OS nekaj hudo narobe.
Horejšio ::
Manjšina je spet glasna kot vedno
Številke govorijo same zase.
Trenutno se praktično uporabljajo samo štirje operacijski sistemi: (podatki za leto 2017)
1. Android - 39,81%
2. Windows - 36,34%
3. iOS - 12,97%
4. macOS - 5,24%
Vse ostalo je zanemarljivo in ni vredno omembe.
Kar se tiče zasebnosti so katastrofa prav vsi po vrsti. Tukaj ni kaj debatirati. Ampak so pa vsi štirje uporabniško prijazni.
Linuxaši pozabljajo, kaj je sploh bistvo Operacijskega sistema. Bistvo operacijskega sistema je, da ga praktično ne opaziš med tem ko uporabljaš različne programe.
Pri dobrem OS mora vsaka 80 letna babica brez problema uporabljati in posodabljati programe in včasih naložiti celo kakšen nov program.
Pri Linuxu pa lahko opaziš, da marsikateri 20 letni mulc, ki že celo življenje uporablja PC, tablice in pametne telefone, ne bo znal namestiti programa, ko ga prvič postaviš pred katerikoli Linux. To je zadosten znak, da je s tem OS nekaj hudo narobe.
Android is a mobile operating system developed by Google, based on a modified version of the Linux kernel and other open source software
Android (operating system) @ Wikipedia
LightBit ::
p1nky ::
Ali se na win7 enako pošilja podatke kot na win10, ali je tam to vsaj kaj bolj omejeno? Je že kdo (uspešno) to onemogočil? Po netu so sicer neka navodila, samo ne vem, ali to res deluje ali si samo sesuješ winse.
tetriandoch ::
Ali se na win7 enako pošilja podatke kot na win10, ali je tam to vsaj kaj bolj omejeno? Je že kdo (uspešno) to onemogočil? Po netu so sicer neka navodila, samo ne vem, ali to res deluje ali si samo sesuješ winse.
Poskusiti ne greh pravijo. Še prej pa poskrbeti za podatke. Windows 10 pošilja več solate Microsoftu kot ostali.
p1nky ::
Hvala, potem je win7 še vedno nekoliko bolj zasebna izbira... saj če bo šlo kaj narobe, pa računalnik tudi formatiran ni bil že zelo dolgo, tako da tudi če se res sesuje ne bo nič slabega če ga še 1x formatiram
b3D_950 ::
Pri Linuxu pa lahko opaziš, da marsikateri 20 letni mulc, ki že celo življenje uporablja PC, tablice in pametne telefone, ne bo znal namestiti programa, ko ga prvič postaviš pred katerikoli Linux. To je zadosten znak, da je s tem OS nekaj hudo narobe.
V bistvu, če imaš kakšno Geforce GTX jih sploh ne moreš instalirat.
https://bugs.launchpad.net/ubuntu/+sour...
Zdaj ko je mir, jemo samo krompir.
hojnikb ::
Pozabljaš še na eno zelo pomembno stvar; GPU driverji. Kaj ti nuca, če vsi preklopijo na Linux/Vulkan, če ti proizvajalc ne spiše napol spodobnega gonilnika.
Nehi kupvat nvidije pa ne bo problema
Kot da je amd kaj bolš
#brezpodpisa
tetriandoch ::
Spet borba o dolžini, saj veste česa. Določeni komentarji pa me spominjajo na izjavo nekega predavatelja na tečaju, da je macOS/iOS najboljši oepracijski sistem. Če bi imeli najboljši operacijski sistem, bi imeli samo enega. Niti ne vem kaj so toliko važni tržni deleži. Na to vpliva oglaševanje in zdresirani uporabnik raje ne poskusi kaj novega. Vsekakor, pa je potrebno prej se o zadevi malo pozanimati. Ker linuxe lahko tudi lepo iz ključa/cd poiskusiš ali namestiš na disk, kjer najbolj vidiš delovanje. Ni treba ravno uporabljati virtualke. Pa prej prebreš malo o uporabniških umesnikih(namizna okolja, upravljalci oken), da nisi potem presečen, ko naletiš na unity shell in imaš "taskbar" na levi strani itd. Tudi debiana se kot novi uporabnik sploh ne bi lotil. Ni za nove uporabnike, pa še ne podpira najnovejše opreme zaradi politike izdaje novih verzij in podpore za ogromno različnih arhitektur itd. Ali pa preprosto iščed pod najbolj "podobne" oknom ali izbereš prvega na distrowatch. Torej linux mint. To ti potem pomaga, da razumeš, da ima vsaka stvar svoje prednosti in slabosti in ni najboljše stvari. Za zasebnost lahko človek naredi največ sam, da ne razkriva osebnih podatkov na hojladri in ne dela neumnosti. Če si priklopljen si ob del azsebnosti, ker že ISP ve kaj počneš na spletu. Določene naprave pa že tako ali tako vohunijo za tabo (TV, pametni telefon). Kmalu z internet stvari. Ostane otrej samo še preselitev v votlino, potrganje kablov ali pa freeBSD.
tetriandoch ::
A zato, ker ne zna mulc namestit programa na linux, je zanič? Ker je pa tako zelo težko odpreti grafični vmesnik posikati program in na namestiti. Kot, da bi te dal pred avto pa rekel, daj zamnejaj žarnico. Ti bi pa rekel, da je zanič, ker je neznaš in jo znaš samo na drugi znamki. Potem lahko rečem, da je microsoft zanič, ker v vsakem officu selijo gumbe po menijih.
Mavrik ::
Saul Goodman je izjavil:
stestiral sem par kombinacij, trenutno sem na tej z win10 host in drugo v VMih, ker sem tako najbolj produktiven. tbh, brezveze je UX designerju linux vsiljevat, medtem ko network admin nima kaj jokat.
Nazadnje kar sem gledal je VMWarei lepo delali tudi na Linuxu - a je kak nov bug?
The truth is rarely pure and never simple.
poweroff ::
Saul Goodman je izjavil:
jao matthai, tak heker, ti pa na Windowsih med Linuxi. Sej maš alternativo, kjer se ti taka bedarija ne bo zgodila - Debian.
Ne boš verjel, ampak aktivno uporabljam: primarno Ubuntu, zraven pa še Debian, Windows, MacOS. Imam nekaj izkušenj s SUSE in Fedoro/RedHat, pa na OpenBSD bi se tudi znašel. Pač, je tako, da imam tako delo, da moram uporabljati vse te sisteme. Primarno pa seveda Ubuntu in ničesar ne pogrešam. Evo, zdaj, ko sem rešil to traparijo, mašina dela super.
Pri Linuxu pa lahko opaziš, da marsikateri 20 letni mulc, ki že celo življenje uporablja PC, tablice in pametne telefone, ne bo znal namestiti programa, ko ga prvič postaviš pred katerikoli Linux. To je zadosten znak, da je s tem OS nekaj hudo narobe.
To največ pove o tem mulcu. Jaz sem imel priložnost kar nekaj ljudi postaviti pred Linux - seveda ne pred konzolo - in so po 5 minutah znali vse uporabljati. Od starejših, do mlajših, obeh spolov.
sudo poweroff
krneki0001 ::
tetriandoch je izjavil:
Ker linuxe lahko tudi lepo iz ključa/cd poiskusiš ali namestiš na disk, kjer najbolj vidiš delovanje.
Windows 8 so to že omogočali, danes pa komot Windows 10 inštaliraš na ključek in iz ključka laufaš zadeve.
Zelo uporabno pri najnovejših updejtih, ko nov update inštaliraš na windowse inštalirane na ključ in sprobaš, če vse deluje, preden namestiš update na verzijo, ki jo imaš na disku.
dope1337 ::
Kot dolgoletni ms uporabnik, bi rad izjavil, da sem probal 2 alternativi.
Apple
Linux (raznorazne distrote)
Apple-ovi produkti so veliko bolj intuitivni (vse je tam kjer mora biti, ko mora biti) kot produkti od MS (vendar nisem bil pripravljen menjati celotnega ekosistema + it's kinda pricey)
Linux distro so dobro zastavljeni, dober community zadaj, vendar zame zelo neintuitivni ter mukotrpni.
Vsakemu svoje pac. Hvala bogu, da obstajajo alternative. Za sys admine (predvsem serverske) so pa (ter bi morali biti) unix/linuxi sveti kelih
Apple
Linux (raznorazne distrote)
Apple-ovi produkti so veliko bolj intuitivni (vse je tam kjer mora biti, ko mora biti) kot produkti od MS (vendar nisem bil pripravljen menjati celotnega ekosistema + it's kinda pricey)
Linux distro so dobro zastavljeni, dober community zadaj, vendar zame zelo neintuitivni ter mukotrpni.
Vsakemu svoje pac. Hvala bogu, da obstajajo alternative. Za sys admine (predvsem serverske) so pa (ter bi morali biti) unix/linuxi sveti kelih
"Everybody is a genius. But if you judge a fish by its ability to climb a tree
it will live its whole life believing that it is stupid."
-Albert Einstein
it will live its whole life believing that it is stupid."
-Albert Einstein
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: dope1337 ()
gokky ::
EULA za osebne podatke po 25. maju ne velja vec oz. se ne more vec uporabljati za osebne podatke. Mora biti soglasje dobiljeno skozi jasen izkaz namena in to za vsak 3rd party (ads provider, tracking service, analytics,...) posebaj. In ni vec opt out ampak OPT IN, tako da soglasja ni treba dati. Sicer se prepucavajo nekaj z paywalli ampak interpretacija EC je, da se nekaterih stvari ne more smatrati za placilo (primer je prenesen na trg cloveskih organov).
EULA nisem dovolj dobro prebral, da bi dal enoznačni odgovor, vendar bi jo lahko bili (pogojnik!) smatrali za neke vrste pogodbo. Če je zapisano, da se določene podatke zbira in so nujni za (med drugim) namene izvrševana pogodbe, potem privolitev pač ni potrebna. Privolitev je samo ena od možnih (člen 6 GDPR) pravnih osnov in v primeru, da se za obdelavo OP uporabi pravna osnova "privolitev" velja Opt-in in vse podrobnosti, ki se tičejo privolitve (člen 7 GDPR).
Za več pa v ZS.
Markoff ::
Aj, mede te, ker ne vidiš C: in D:..? Hmm... le zakaj tega ni...
Kaj so in kaj niso pogoni, ter kako jih vidiš, so ti Windows tako globoko zarili v možgane, da nisi spodoben odbrisati tega. Včasih zahtevajo nove izkušnja kak miselni preskok, to je točno ena od teh. Če boš kdaj naredil, ti bo hitro skrajno čudno, da nekje vidiš C:. In ne samo "čudno", skrajno omejujoče ti bo.
A to je to? Obešaš se na C:, pri vsem ostalem, kar sem napisal? Imaš še kaj pametnega za povedat ali je ta C: to?
Sysadmin, ki ne zna v ukazni vrstici v ustreznem direktoriju napisati "configure", "make" in "make install"? Hm, po moje, da bi večini uspelo...
Wow, we're back to CLI. Talk about state of the art UI and UX. Sem mislil, da smo non-admini nehali s temi neumnosti nekje pri VAX/VMS-u oz. DOS 6.22, pa vidim, da je to še vedno nujni pogoj za uporabo OS v glavah nekaterih.
Odpreš package manager/software center, v search polje vpišeš želen program, klikneš na pravilni zadetek med rezultati in boo hoo, klikneš install. Po vpisu passworda se aplikacija namesti. A na mobilnem telefonu tudi nisi sposoben aplikacije namestit?
To je to? Linux je OS, reduciran na faking "app store"? In če med tistimi 15 programi, ki so na voljo, ni takega, ki bi ga sam želel namestiti? Potem smo pa spet na Ales-evem CLI-ju in RTFM-ju?
Fantje, saj niste resni, no.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Markoff ()
oxyuranus ::
EULA za osebne podatke po 25. maju ne velja vec oz. se ne more vec uporabljati za osebne podatke. Mora biti soglasje dobiljeno skozi jasen izkaz namena in to za vsak 3rd party (ads provider, tracking service, analytics,...) posebaj. In ni vec opt out ampak OPT IN, tako da soglasja ni treba dati. Sicer se prepucavajo nekaj z paywalli ampak interpretacija EC je, da se nekaterih stvari ne more smatrati za placilo (primer je prenesen na trg cloveskih organov).
EULA nisem dovolj dobro prebral, da bi dal enoznačni odgovor, vendar bi jo lahko bili (pogojnik!) smatrali za neke vrste pogodbo. Če je zapisano, da se določene podatke zbira in so nujni za (med drugim) namene izvrševana pogodbe, potem privolitev pač ni potrebna. Privolitev je samo ena od možnih (člen 6 GDPR) pravnih osnov in v primeru, da se za obdelavo OP uporabi pravna osnova "privolitev" velja Opt-in in vse podrobnosti, ki se tičejo privolitve (člen 7 GDPR).
Za več pa v ZS.
Za privolitev za zbiranje OP je izrecno poudarjeno, da mora biti specificiran namen in to v jeziku razumljivem sleherniku, tehnicni in legal speech (eula!) odpade. Razem tega je nujnost zbiranja OP za izvrsevanje storitve hudo spolzek in ga bo tezko opraviciti, tudi microsoftu, googlu in facebooku. Sicer mi je jasno, da se vsi trudijo svojo storitev zbasati v nujnost ampak ce pogledas malo po netu imajo kar tezave s tem (pa ne gledati slovenaki urad inf. pooblascenca, ker jim nic ni jasno, birokrati, po 25 maju jim bom pozru zivce pa na EU instanco jih bom prijavil za vsako napacno interpretacijo, ce se do sedaj niso naucili, da gre za pravice fizicnih oseb in ne za birokracijo pravnih - na celi strani ni enega dokumenta, ki bi fizicni osebi povedal, kaj so njegove nove pravice, samo z pravnimi se ukvarjajo, se bodo pa potem zgrda)
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
(hint: linux)
BigWhale ::
Datotečni sistem je drugi WTF - računalnik nima pogonov z oznakami C:, D:, ipd. (ali DF0:, HD0:, če se bo kdo obešal na to, da hočem Winse na Linuxu), v katere drevesno strukturo nato vrtaš, temveč so pogoni driverji v mapah, npr. /cdrom? HALO? To je res logična struktura računalniškega sistema, ki osvoji srca in ki pomaga uporabniku hitro organizirati in najti datoteke, ni kaj.
Tvoje datoteke so v /home/gumpec/ in ko v racunalnik vtaknes CD se ti na namizju pokaze ikona CDja. To je pa vse kar rabis.
Da pa ima tvoj sistemski administrator moznost priklapljat pogone kamorkoli se mu zljubi v datotecnemu sistemu je pa precejsnja prednost. Celo taksna prednost je, da jo je Mirosoft 'ukradel' in jo omogocil v Windows. :) Ampak ne kot privzeto, ker Windows uporabniki so navajeni se na C: in D: iz leta 1986.
poweroff ::
Apple-ovi produkti so veliko bolj intuitivni (vse je tam kjer mora biti, ko mora biti) kot produkti od MS (vendar nisem bil pripravljen menjati celotnega ekosistema + it's kinda pricey)
Točno to je problem.
Nisi bil pripravljen menjati celotnega ekosistema. Problem je torej samo v glavi.
sudo poweroff
BigWhale ::
Ahim ::
Prejšnji teden sem si v virtualki namontiral Debian in Ubuntu.
Predlagam Kubuntu (ali za nekoliko sibkejso masino Xubuntu), ce ze preizkusas razlicne stvari. Drobovje je isto kot pri Ubuntu, le uporabniski vmesnik je precej bolj podoben Windows (jaz ga imam nastavljenega podobno kot WinXP, torej start meni levo spodaj in taskbar na dnu zaslona).
V nobenem od obeh OS mi ni uspelo namestiti NITI ENEGA programa, ki že ni bil prednameščen.
To je pa res nenavadno - ti je nepremostljive tezave povzrocal klik za zagon "Add/Remove Programs" ali klik znotraj le-tega, da namestis kaksno konkretno aplikacijo?
Način nameščanja z nekimi skriptami namesto exec fileti je popolnoma neintuitiven
Skripte so tudi lahko executable
Konfuzno, kajne? Enako kot lahko pozenes skripte na Windows (in vecina programov pride z namestitveno skripto), ampak tam kdove zakaj to menda ni vec konfuzno ...Datotečni sistem je drugi WTF - računalnik nima pogonov z oznakami C:, D:, ipd. (ali DF0:, HD0:, če se bo kdo obešal na to, da hočem Winse na Linuxu), v katere drevesno strukturo nato vrtaš, temveč so pogoni driverji v mapah, npr. /cdrom? HALO? To je res logična struktura računalniškega sistema, ki osvoji srca in ki pomaga uporabniku hitro organizirati in najti datoteke, ni kaj.
Zagotovo te bo sokiralo, a "res logicna struktura" je anahronizem izpred 30+ let. Tudi Windows (ze kaksnih 25 let) nimajo nobenih tezav s tem, da "prilepijo" filesystem (zate: "pogon") nekam v direktorijsko strukturo, isti princip VFS, v katerega lahko na neko mesto prilepis karkoli je v OS podprtega, pa je v uporabi tudi v drugih OSih, med njimi tudi v bojda "uporabniku najbolj prijaznem" MacOS.
PARTyZAN ::
To je to? Linux je OS, reduciran na faking "app store"? In če med tistimi 15 programi, ki so na voljo, ni takega, ki bi ga sam želel namestiti? Potem smo pa spet na Ales-evem CLI-ju in RTFM-ju?
Fantje, saj niste resni, no.
15 programi? Čak, kolk jih majo pa okna v svojem "app storu"? 1, 2? Kaj točno je narobe z "app stori"? Kdo pravi, da je OS zreduciran na karkoli? Programsko opremo lahko nameščaš s pomočjo GUIja, CLIja ali pa jo prevedeš iz izvorne kode, če ti to paše.
Če pristaneš na CLIju se lahko za to zahvališ avtorju programske opreme. Namestitev paketov ni dosti drugačna od setup wizardov, ki si jih vajen v oknih. Dvoklik na paket/binary je dovolj, čez preostanek namestitve te pelje grafični vmesnik. Namesto, da pizdiš čez OS, se pizdi čez avtorje programske opreme, zarad katerih maš zdaj PTSD, ker si moral nekaj zgooglat in odpret konzolo.
Ales ::
A to je to? Obešaš se na C:, pri vsem ostalem, kar sem napisal? Imaš še kaj pametnega za povedat ali je ta C: to?Kar sem povedal je, da na Androidu uporabljaš linux vsak dan, pa še dobesedno n miljard drugih ljudi, in nikogar ne moti.
Ko smo ravno pri C:, ironično je, da je razdelitev spominskega medija na Android linuxu katastrofalen clusterfuck v primerjavi s standardnim desktop linuxom, ker je Google oz. Android sam na začetku razvoja naredil eno veliko napako pri poimenovanju, ki jo vlečejo naprej še do danes. Pa kljub temu nikogar ne moti pri uporabi... no, razen da večina razvijalcev naredi en bučen aplavz, ko ta fenomenalen zajeb prvič vidi.
Sysadmin, ki ne zna v ukazni vrstici v ustreznem direktoriju napisati "configure", "make" in "make install"? Hm, po moje, da bi večini uspelo...
Wow, we're back to CLI. Talk about state of the art UI and UX. Sem mislil, da smo non-admini nehali s temi neumnosti nekje pri VAX/VMS-u oz. DOS 6.22, pa vidim, da je to še vedno nujni pogoj za uporabo OS v glavah nekaterih.
Govoril si o sysadminih in jaz tudi, ne o non-adminih.
Sicer pa je tole razmišljanje, da je ukazna vrstica nekaj zastarelega, čisto mimo. Dosti ljudi se je tega "naučilo" iz DOS -> Windows preskoka, žal, ker je popolnoma nepotrebno in zgrešeno. Na modernih Windows strežnikih sam Microsoft odsvetuje namestitev GUI-ja, to veš?
Programi v CLI so ravno tako ali state of the art UI in vrhunska UX ali pa jeba za uporabo. Vsak UI ni GUI in vsak GUI ni že kar pogoj za vrhunsko UX. Tako v GUI kot v CLI imaš in eno in drugo skrajnost in vse vmes.
Heh. V zadnjem času imam pogosteje kot običajno priliko gledati reakcijo računalništva neukih ljudi na terminalsko okno. Če posplošim, večina ga imenuje "črno okno", opažam blago vznemirjenje, radovednost pomešano s strahom. Prav zanimivo mi je vsakič opazovati reakcijo in take izkušnje so tudi super za večji vpogled v psiho morebitnih uporabnikov, kar zelo pomaga pri dizajnu UI, CLI ali GUI, vseeno. Kakorkoli, ljudje smo pač vizualna bitja, večinoma, reakcije so s tega stališča razumljive.
Ko nekdo vidi GUI, ikone, menije, hkrati dobi tudi prvi vtis, kaj naj bi to bilo. Grafika, naziv ikon, kontekst. Ko vidi "črno okno"... strah in groza!
Odpreš package manager/software center, v search polje vpišeš želen program, klikneš na pravilni zadetek med rezultati in boo hoo, klikneš install. Po vpisu passworda se aplikacija namesti. A na mobilnem telefonu tudi nisi sposoben aplikacije namestit?
To je to? Linux je OS, reduciran na faking "app store"? In če med tistimi 15 programi, ki so na voljo, ni takega, ki bi ga sam želel namestiti? Potem smo pa spet na Ales-evem CLI-ju in RTFM-ju?
Fantje, saj niste resni, no.
V repozitoriju Fedore je cca. 20-25.000 paketov, ne 15. V Ubuntuju jih je še konkretno več.
Če programa slučajno ni v Ubuntu ali Fedori je najverjetneje popolnoma obskuren. Za tisti promil programov, ki niso obskurni in niso že v Ubuntu ali v Fedori, imaš v 99,999% primerov na voljo njihov lasten 3rd party repozitorj in dodaš tega v sistem, potem pa program namestiš skozi GUI, tako kot vse ostale, nobenega kompiliranja.
Smo resni, ampak razpravljaš o stvareh, ki jih ne poznaš podrobno in tako kot gre zdaj pogovor, se samo vse bolj zakopavaš v svoje pozicije, kar je sicer s psihološkega vidika razumljivo, ampak vseeno škoda.
Sicer pa popolnoma drži, nek uporabnik, ki je vajen le Windows okolja, na Linuxu rabi več RTFM kot recimo na macOS. Na Linuxu ima marsikaj še ostre robove in se lahko porežeš. Ampak da bi bila pa ne vem kak skrajnost v to smer, pa že zdavnaj, zdavnaj ni.
DOOM_er ::
pojte vsi na lunixe ali osxe pa bojo takoj tam vsi programi ki jih rabis. do takrat pa pac ne, jebiga. jaz in meni podobni smo ze na lunixu in imamo vse programe ki jih rabim na lunixu. funny how that works eh?
Smo že in so že... Vsaj za nas, ki ne zgubljamo časa z igrami.
Vsak izgublja čas z nečim, tudi ti. Ne bodi tako pokroviteljski.
Prejšnji teden sem si v virtualki namontiral Debian in Ubuntu. What a disaster, oba. Eden (ne spomnim se niti več, kateri junk je kateri) ima oskubljen control panel, drugi v maniri Windows 10 kar tri (super, kaj vse se da nastavljati, ampak na 3 mestih, c'mon?). V nobenem od obeh OS mi ni uspelo namestiti NITI ENEGA programa, ki že ni bil prednameščen. Eden od teh je bil Steam, drugih se niti ne spomnim več. Pri tem moram poudariti, da je npr. vsaj Steam eden od obeh OS (ne spomnim se, kateri) začel nameščati, a namestitev hitro prekinil brez informacije uporabniku, zakaj. Drugi OS je javil napako pri nameščanju. Ostali programi so javljali napake. Upporabil sem ene tri različne vgrajene programe, za katere se je "zdelo", da so namenjeni nameščanju. KRISTUS. A to je ta user experience? GTFO. Način nameščanja z nekimi skriptami namesto exec fileti je popolnoma neintuitiven in me močno spominja na Amiga OS, ki je bil za tiste čase top, danes pa niti približno več.
Prav tako ima vmesnik nekaj res neumnosti - menu bar se vrine nekam med system tray (ki je nepremakljiv iz desne strani, WTF?) in zgornjo vrstico, kakorkoli se že imenuje. Programom v system tray ne moreš minimizirati s klikom na ikono (kot je temu tako že od Win95 dalje!), temveč moraš ali klikniti na ikono show desktop ali pa ikono za minimiziranje okna. Da ne omenim zastarelega vmesnika LibreOffice ("eksperimentalni" vmesnik AKA ribbon je slabši od slabe šale).
Datotečni sistem je drugi WTF - računalnik nima pogonov z oznakami C:, D:, ipd. (ali DF0:, HD0:, če se bo kdo obešal na to, da hočem Winse na Linuxu), v katere drevesno strukturo nato vrtaš, temveč so pogoni driverji v mapah, npr. /cdrom? HALO? To je res logična struktura računalniškega sistema, ki osvoji srca in ki pomaga uporabniku hitro organizirati in najti datoteke, ni kaj.
Razočaranje, da večjega ni bilo. Tega hudiča ne namontiram niti starcema, ki sta res enostavna uporabnika. Win 10 in njegove svinjarije (non-privacy, vsiljene posodobitve, 2 control panela, hebeni tile-i, ...) je bil moment par excellence, da Linux osvoji uporabnike, pa ga je spet povsem zamudil.
Hebeš vse tele sodobne OS.
če si nesposoben še ne pomeni da je zanič. Najbolje da vržeš tudi iz svojega pametnega droida dol droid in kupiš windows phone, ker datotečni sistem je pač enako organiziran.
Pa tole
Steam eden od obeh OS (ne spomnim se, kateri) začel nameščati, a namestitev hitro prekinil brez informacije uporabniku, zakaj.
ne verjamem, žal
Robots will steal your job. But that's OK
xmetallic ::
Boš moral malo bolj out of the box razmišljati, če boš hotel kdaj menjati OS. Tile C: D: debilizmi npr., takoj ko se jih znebiš v glavi, ti ne bo več jasno, zakaj si kdaj v življenju tako gledal na prostor na disku.
V bistvu je linuxov datotečni sistem en debilizem. Programi so razmetani po različnih lokacijah. Enkrat gre pod user, drugič gre pod /var tretjič je nekje v /tmp, četrtič v PM. Service moraš iskat praktično po celem OS-u. Da ne omenjam linkanja, ena in ista datoteka se nahaja ne 500 lokacijah in se linka nekam v tri krasne. Pa najdi zdej kje je rep in kje glava. Pri Windows točno veš, da program najdeš v C:\Program Files, vse ostalo je tudi lepo strukturirano in pregledno v services.exe in taskmanager.exe. Ne rabiš preiskat cel OS.
Linux je 10/10 za serverje, IoT in povsod kjer ne rabiš UI. Za desktop je pa navadno skropucalo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: xmetallic ()
poweroff ::
Kaj ima datotečni sistem veze z lokacijami programov?
Se pravi, Windows NTFS je sranje, ker moj sosed vse datoteke meče na namizje?
Se pravi, Windows NTFS je sranje, ker moj sosed vse datoteke meče na namizje?
sudo poweroff
xmetallic ::
Točno to je problem.
Nisi bil pripravljen menjati celotnega ekosistema. Problem je torej samo v glavi.
In v številu uporabne programske opreme, podpore, inovativnosti. Ko bo vsa programska oprema, ki jo imam naloženo na Windowsih obstajala tudi na linuxih, na enakem nivoju kvalitete, bom začel razmišljat o alternativah. Za začetek software, ki mi bo omogočal da nastavim hitrost ventilatorjev, upravljam z ledicami na grafični, procesorju, coolerju, podporo grafični kartici kot obstaja na windowsih.
Kaj ima datotečni sistem veze z lokacijami programov?
Se pravi, Windows NTFS je sranje, ker moj sosed vse datoteke meče na namizje?
Na Windowsih je standard Program Files datoteka. Na linuxih si pa vsak razvijalec izmišljuje svoje lokacije. Včasih lahko sam izbiraš lokacijo v mnogih primerih pa ti naloži sw nekam po svoje. Vsake skripte se mi pa ne da odpirat in spreminjat lokacijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: xmetallic ()
Ales ::
Od kod ti te ideje, da si razvijalci kao zmišljujejo lokacije na linuxu? Oz. da je sploh karkoli razmetanega? Ve se, kaj gre v var, kaj v bin, kaj v lib, za specifične primere uporabiš istovetne lokacije pod opt ali pod local.
Kake "service" imaš za iskat kjerkoli zgubljene v datotečnem sistemu, o čem zaboga ti bluziš??
Kake "service" imaš za iskat kjerkoli zgubljene v datotečnem sistemu, o čem zaboga ti bluziš??
b3D_950 ::
Mene sta zmotile dve stari pri ubuntu:
1. Ko sem naredil USB ključek, mi je pri bootanju samo pokazal črn ekran z napisom grub>
2. Ker ne uporabljam onboard grafično(npr. intel), ampak od nvidie, sem pri instalaciji dobil samo črn ekran z utripajočim kurzorjem.
3. Brez guglanja ni varjante da bi namestil.
Pri windowsih samo pritiskas next.
Pa sem uporabljal ubuntu ene 5let pa na konc sem ugotovil, da samo wallpaperje menjajo.
1. Ko sem naredil USB ključek, mi je pri bootanju samo pokazal črn ekran z napisom grub>
2. Ker ne uporabljam onboard grafično(npr. intel), ampak od nvidie, sem pri instalaciji dobil samo črn ekran z utripajočim kurzorjem.
3. Brez guglanja ni varjante da bi namestil.
Pri windowsih samo pritiskas next.
Pa sem uporabljal ubuntu ene 5let pa na konc sem ugotovil, da samo wallpaperje menjajo.
Zdaj ko je mir, jemo samo krompir.
Horejšio ::
Verjetno je res škoda, da učitelji v osnovnih in srednjih šolah ne predstavijo različne OS sisteme.
LightBit ::
Na Windowsih je standard Program Files datoteka. Na linuxih si pa vsak razvijalec izmišljuje svoje lokacije. Včasih lahko sam izbiraš lokacijo v mnogih primerih pa ti naloži sw nekam po svoje. Vsake skripte se mi pa ne da odpirat in spreminjat lokacijo.
Razvijalec si ne izmišluje lokacije na Linuxu, ker za to skrbijo distribucije. Vse je jasno definirano: Filesystem Hierarchy Standard @ Wikipedia
To, da se program instalira v Program Files je pa samo priporočilo, ki ga razvijalci lahko ignorirajo.
RuskiSnajper ::
Zgodovina tipkanja, to je keylogger ludi božji, ko so antivirusi to pred 15 leti zaznali so bili vsi alarmi vklopljeni, sedaj pa nič.
Kenpachi ::
RuskiSnajper je izjavil:
Zgodovina tipkanja, to je keylogger ludi božji, ko so antivirusi to pred 15 leti zaznali so bili vsi alarmi vklopljeni, sedaj pa nič.
Ma neeeee, to je samo za izboljševanje uporabniške izkušnje, prsežemo.
Zaraki Kenpachi.
xmetallic ::
Od kod ti te ideje, da si razvijalci kao zmišljujejo lokacije na linuxu? Oz. da je sploh karkoli razmetanega? Ve se, kaj gre v var, kaj v bin, kaj v lib, za specifične primere uporabiš istovetne lokacije pod opt ali pod local.
Kake "service" imaš za iskat kjerkoli zgubljene v datotečnem sistemu, o čem zaboga ti bluziš??
Obstaja še kaj drugega poleg package-ev. Downloadam z neta zip, ki vsebuje inštalacijsko skripto. Datoteke se naložijo tja kamor si je razvijalec te skripte zamislil. Mnogokrat izven standardnih lokacij.
xmetallic ::
Razvijalec si ne izmišluje lokacije na Linuxu, ker za to skrbijo distribucije. Vse je jasno definirano: Filesystem Hierarchy Standard @ Wikipedia
To, da se program instalira v Program Files je pa samo priporočilo, ki ga razvijalci lahko ignorirajo.
Zdej pa preštej koliko je teh lokacij. Pri Windowsih je po navadi ena oz. mogoče se še kdaj najde kaj v appdata. Priporočilo, ki ga upoštevajo vsi. Ne boš verjel praktično vsak installer te vpraša na katero lokacijo bi želel shraniti software. Ne spomnim se kdaj sem na zadnje lahko ob zagonu skripte sam določil lokacijo. Sej jo niti ni trivialno, če obstaja 24 folderjev kamor mora razvijalec razmetati file.
Sem razvijal software za linux. Linux datotečni sistem v primerjavi z Windowsi je štala. Pri Windowsih se sploh ne rabim ukvarjat kam bodo šle datoteke. V konfiguraciji se nastavi datoteke, ki jih potrebuje program, builda, zapakira v installer. Deluje. Magično. Vse na svojem mestu. Pri Linuxih moraš pa ročno tiste ebene pathe nastavljat, pa enkrat sem, pa enkrat tja. Pa za Debian sem, za Ubuntu tja.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: xmetallic ()
Ales ::
Zdaj torej niso distribucije krive, temveč random zipi z neta?
Random program z neta, ki ga žokaš kot root ali Administrator, ti lahko naredi čisto enako štalo na Linuxu ali na Windows, ni prav nobene razlike. Še precej večkrat ti jo bo sicer na Windows, IMHO, ker zlonameren folk prav targetira take primere. In v obeh primerih gre za PEBKAC. Tega nihče pameten ne dela.
Če pa gre za zaupanja vreden program, bo pa tako Linux kot Windows program bil enako dobro narejen, da se ne bo nasral kar nekam.
Pa daj naštej no teh 24 lokacij na Linuxu, res si ne predstavljam, katere bi to bile. Da vidim to grozo. Pa kateri pathi med Debianom in Ubuntujem so tako zelo različni?
Mimogrede, kaj se zgodi pod Windows, ko naletiš na programe z desetletja neposodobljenimi knjižnicami, ki so jih tako "magično" privlekli v sistem, vse v istem paketu? Kaj se zgodi, ko naletiš na knjižnice, ki imajo na videz enako verzijo, pa se, glej ga zlomka, izkaže, da še zdaleč niso enake? Vse magično deluje, tako pri kompilaciji, kot potem pri uporabnikih?
Mogoče bi bilo dobro, da bi se razvijalci dejansko kaj ukvarjali s tem, kaj in kam in zakaj se namešča z random Windows programi...
Random program z neta, ki ga žokaš kot root ali Administrator, ti lahko naredi čisto enako štalo na Linuxu ali na Windows, ni prav nobene razlike. Še precej večkrat ti jo bo sicer na Windows, IMHO, ker zlonameren folk prav targetira take primere. In v obeh primerih gre za PEBKAC. Tega nihče pameten ne dela.
Če pa gre za zaupanja vreden program, bo pa tako Linux kot Windows program bil enako dobro narejen, da se ne bo nasral kar nekam.
Pa daj naštej no teh 24 lokacij na Linuxu, res si ne predstavljam, katere bi to bile. Da vidim to grozo. Pa kateri pathi med Debianom in Ubuntujem so tako zelo različni?
Mimogrede, kaj se zgodi pod Windows, ko naletiš na programe z desetletja neposodobljenimi knjižnicami, ki so jih tako "magično" privlekli v sistem, vse v istem paketu? Kaj se zgodi, ko naletiš na knjižnice, ki imajo na videz enako verzijo, pa se, glej ga zlomka, izkaže, da še zdaleč niso enake? Vse magično deluje, tako pri kompilaciji, kot potem pri uporabnikih?
Mogoče bi bilo dobro, da bi se razvijalci dejansko kaj ukvarjali s tem, kaj in kam in zakaj se namešča z random Windows programi...
xmetallic ::
Zdaj torej niso distribucije krive, temveč random zipi z neta?
Random program z neta, ki ga žokaš kot root ali Administrator, ti lahko naredi čisto enako štalo na Linuxu ali na Windows, ni prav nobene razlike. Še precej večkrat ti jo bo sicer na Windows, IMHO, ker zlonameren folk prav targetira take primere. In v obeh primerih gre za PEBKAC. Tega nihče pameten ne dela.
Če pa gre za zaupanja vreden program, bo pa tako Linux kot Windows program bil enako dobro narejen, da se ne bo nasral kar nekam.
Na Windowsih ne poznam programa, ki mi ne bi ponudil možnost izbire lokacije. Grafično! Ne da grem jst razpakirat installer in ročno nastavjat nove lokacije. Lahko naložim en program na C disk, drugega na D, tretjega pa na F. V nekaj sekundah. Naloži package na linuxih na drug disk. Ne boš ga. Če ti ga slučajno rata pa ne obstaja preprost način ki bi uporabniku omogočil, da software naloži na drug disk, ali celo drug folder (govorim za package). Science fiction.
Pa daj naštej no teh 24 lokacij na Linuxu, res si ne predstavljam, katere bi to bile. Da vidim to grozo. Pa kateri pathi med Debianom in Ubuntujem so tako zelo različni?
Zgoraj je nekdo prilepil link do datotečnega sistema linuxa. Ne vem če jih je ravno 24 jih pa je veliko. Preveč.
Mimogrede, kaj se zgodi pod Windows, ko naletiš na programe z desetletja neposodobljenimi knjižnicami, ki so jih tako "magično" privlekli v sistem, vse v istem paketu? Kaj se zgodi, ko naletiš na knjižnice, ki imajo na videz enako verzijo, pa se, glej ga zlomka, izkaže, da še zdaleč niso enake? Vse magično deluje, tako pri kompilaciji, kot potem pri uporabnikih?
Ne drži. Pri Windowsih ima vsak program v svoji datoteki svoje knjižnice in skoraj vedno kakšne zunanje. Negativna stran tega je, da porabiš več prostora na disku če imaš več kot en program, ki uporablja isto knjižnico. Plus je, da lahko po želji premetavaš folder med diski in po disku pa bo še vedno vse delovalo. Pri linuxih imajo programi dependency na isti library. Če boš karkoli spremenil v povezavi s temi knjižnicami bodo prenehali delati vsi programi, ki so vezani na to knjižnico. V letu 2018, ko 4TB HDD dobiš za 50EUR, 0.5TB SSD-ja za 120EUR je nesmiselno gledati na teh par GB prostora, ki bi ga zasedle knjižnice.
On Linux, programs are installed following the Filesystem Hierarchy Standard (FHS). This means, that the libraries the programs depend on are all installed in a common dedicated location, so that they are usually only installed once, no matter how many programs use them. Also, programs are built in such a way, that they all use the same version of a certain library. This safes disk space (and RAM at runtime), but has the drawback, that one cannot freely install programs on different partitions or hard disks, at least not without editing system configuration files (for instance /etc/ld.so.conf.d to include the different library folders).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: xmetallic ()
Ales ::
... Lahko naložim en program na C disk, drugega na D, tretjega pa na F. V nekaj sekundah. Naloži package na linuxih na drug disk.
Zdaj naenkrat ne veš niti kako so diski obravnavani pod Linuxom, da bi preusmeril mesto namestitve paketa tudi še nisi slišal, čeprav to seveda obstaja - samo ne uporablja se iz razlogov, kot si zgleda predstavljaš. Man stran ali kako drugo dokumentacijo katerega koli package managerja si poglej.
Pa daj naštej no teh 24 lokacij na Linuxu, res si ne predstavljam, katere bi to bile. Da vidim to grozo. Pa kateri pathi med Debianom in Ubuntujem so tako zelo različni?
Zgoraj je nekdo prilepil link do datotečnega sistema linuxa. Ne vem če jih je ravno 24 jih pa je veliko. Preveč.
Sem mislil, da Linux poznaš. Se pravi ne moreš našteti teh 24 lokacij? Nič čudnega, če jih pa ni. In te famozne razlike med Debianom in Ubuntujem...?
Mimogrede, kaj se zgodi pod Windows, ko naletiš na programe z desetletja neposodobljenimi knjižnicami, ki so jih tako "magično" privlekli v sistem, vse v istem paketu? Kaj se zgodi, ko naletiš na knjižnice, ki imajo na videz enako verzijo, pa se, glej ga zlomka, izkaže, da še zdaleč niso enake? Vse magično deluje, tako pri kompilaciji, kot potem pri uporabnikih?
Ne drži. Pri Windowsih ima vsak program v svoji datoteki svoje knjižnice in skoraj vedno kakšne zunanje.
Kaj drugega sem pa jaz rekel?
Negativna stran tega je, da porabiš več prostora na disku če imaš več kot en program, ki uporablja isto knjižnico. Plus je, da lahko po želji premetavaš folder med diski in po disku pa bo še vedno vse delovalo. Pri linuxih imajo programi dependency na isti library. Če boš karkoli spremenil v povezavi s temi knjižnicami bodo prenehali delati vsi programi, ki so vezani na to knjižnico. V letu 2018, ko 4TB HDD dobiš za 50EUR, 0.5TB SSD-ja za 120EUR je nesmiselno gledati na teh par GB prostora, ki bi ga zasedle knjižnice.
Ni sploh poanta v zasedenosti prostora pač pa v posodobljenosti in medsebojni kompatibilnosti programja. Seveda imaš tudi na Linuxu lahko iste knjižnice različnih verzij, če je to potrebno. Ne serje jih pa vsak program zase in še za druge kar naokoli po sistemu. Resne distribucije imajo striktna pravila o tem, ali program sme uporabljati lastne podvojene knjižnice, če te sicer že obstajajo na sistemu in splošen pristop je, da ne. Mora uporabiti sistemske in teh ne more kar tako odstranjevati ali spreminjati.
Še neobstoječe knjižnice pa se raje zapakira posebej in so tako na voljo vsem ter se posodabljajo skupaj z preostankom sistema. Nek obskuren program, tako ne more neko staro luknjasto ali forkano zmedo od knjižnice vleči naprej še naslednjih 10 let, kot so redno dogaja na Windows. Skovanka DLL hell ni nastala zaman.
xmetallic ::
Zdaj naenkrat ne veš niti kako so diski obravnavani pod Linuxom, da bi preusmeril mesto namestitve paketa tudi še nisi slišal, čeprav to seveda obstaja - samo ne uporablja se iz razlogov, kot si zgleda predstavljaš. Man stran ali kako drugo dokumentacijo katerega koli package managerja si poglej.
Očitno ti poznaš bolj enostaven način kot ga pozna internet. Predlagam, da posodbiš odgovor na stack overflow, ker očitno veš kako na enostaven način kot ga ima Windows naložiš package na drug disk, datoteko.
Če imam dva diska in želim en package naložit na disk A, drugega na disk B to niti slučajno ni trivialno. Lahko mountaš cel disk in se potem vse nalaga tja. Če pa poznaš trivialen način, da lahko vsak package dam na disk, za katerega v danem trunutku menim, da je najbolj primeren, ali na določeno lokacijo pa kar z besedo na dan.
Ni sploh poanta v zasedenosti prostora pač pa v posodobljenosti in medsebojni kompatibilnosti programja. Seveda imaš tudi na Linuxu lahko iste knjižnice različnih verzij, če je to potrebno. Ne serje jih pa vsak program zase in še za druge kar naokoli po sistemu. Resne distribucije imajo striktna pravila o tem, ali program sme uporabljati lastne podvojene knjižnice, če te sicer že obstajajo na sistemu in splošen pristop je, da ne. Mora uporabiti sistemske in teh ne more kar tako odstranjevati ali spreminjati.
Še neobstoječe knjižnice pa se raje zapakira posebej in so tako na voljo vsem ter se posodabljajo skupaj z preostankom sistema. Nek obskuren program, tako ne more neko staro luknjasto ali forkano zmedo od knjižnice vleči naprej še naslednjih 10 let, kot so redno dogaja na Windows. Skovanka DLL hell ni nastala zaman.
In zakaj ne bi bil program kompatibilen? Če skupaj s programom zraven v datoteki priložim vse knjižnice, ki jih ta program potrebuje za delovanje ni nobenega razloga, da ta program ne bi bil nekompatibilen. Ravno obratno. Za poganjat tak program uporabnik ne rabi nalagati dodatnih knjižnic. Verjetno si že kdaj nalagal program, ki je od tebe zahteval da pred tem namestiš še visual c++ redistributable package. Če bi ga razvijalec priložil v datoteko namesto da se sklicuje na sistemske datoteke bi program deloval out of the box. Brez dodatnega nameščanja. In tudi če ta isti program preneseš na drug računalnik, operacijski sistem w7, w8, w10 bo deloval.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: xmetallic ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Nemške šole ne smejo uporabljati oblaka Office 365Oddelek: Novice / Zasebnost | 10593 (7773) | MrStein |
| » | Nizozemski varuh zasebnosti: Windows 10 krši zakonOddelek: Novice / Zasebnost | 15078 (12272) | blay44 |
| » | Windows 10 se v vsakem primeru pogovarja z Microsoftom (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Zasebnost | 24385 (18016) | D3m |
| » | Je to res? A Traffic Analysis of Windows 10 (strani: 1 2 )Oddelek: Informacijska varnost | 23641 (1690) | Mr.B |