Global warming

@donfilipo je GW primerjal z boleznijo, jaz pa warmerje s farmacevti.

Jok primero je začel Okapi!

Ono drugo pa, ...ne bo nobenega, ki bi ovrgel GW teorijo. V temelju...bodo pa popravki seveda!

Bodo tudi samo vedno hujši radikali, ki bodo warmerstvo spremenili v nevarno religijo in nazadnje poboj! In ne bodo več klimatologi.

To pa je moja prerokba, ki se mi jo ne ljubi zagovarjat, kot se mi ne ljubi več kregat z mišljenjem led se ne premika

V Moskvi je bil najtoplejši božič v zadnjih sto letih. Ampak to pomeni tudi, da je bilo leta 1910 samo za kakšno desetinko manj toplo


O.

Why Reddit’s Science Forum Banned Climate Deniers
LP, Spy.

Strašenje s katastrofo je pa hkrati eno najstarejših orodij obvladovanja (in cuzanja) množic.

Spy je 26. dec 2013 ob 22:54 izjavil:

Why Reddit’s Science Forum Banned Climate Deniers
LP, Spy.

Ja saj je na cerkvenih forumih tudi prepovedano dvomiti v kreacionizem. Religija kot vsaka druga. Enako je (bilo) tudi na Greenpeacovem furumu.
Jaka neka znanost ki se boji nasprotnih dokazov.

Torej enako kot warmerji.

Nova študija kaže na to, da nekateri modeli podcenjujejo velikost segrevanja zaradi neustrezne parametrizacije oblakov:

Global average temperatures will rise at least 4°C by 2100 and potentially more than 8°C by 2200 if carbon dioxide emissions are not reduced according to new research published in Nature. Scientists found global climate is more sensitive to carbon dioxide than most previous estimates.
...
"Our research has shown climate models indicating a low temperature response to a doubling of carbon dioxide from preindustrial times are not reproducing the correct processes that lead to cloud formation," said lead author from the University of New South Wales' Centre of Excellence for Climate System Science Prof Steven Sherwood.

http://phys.org/news/2013-12-cloud-myst...

Rezultate raziskav je treba vzeti resno in še posebej resno je treba vzeti tiste rezultate, ki ne izključujejo možnosti zelo resnih posledic.

Problem ni tista vrsta negotovosti, kjer je vse v redu, problem je tista vrsta negotovosti, kjer gredo stvari lahko hudo narobe. Če raziskave v kakšnem delu vsebujejo določeno mero negotovosti (in kakšen tak del se vedno najde), potem je potrebno biti še bolj previden kot če bi bile na razpolago vse informacije.

To pomeni, da je izpuste toplogrednih plinov potrebno znižati še hitreje, zato da se izogne tistim resnim posledicam, ki bi se lahko zgodile ob višjih izpustih.

bodi prepričan domen da v času tvojega in še nekaterih drugih življenj
ne bo nobenega klimatskjega armagedona

Govoriš na pamet. Scenarij business as usual vodi naravnost v katastrofo. Tisti, ki niso videli podatkov, in tisti, ki mislijo da če smo v preteklosti preživeli bomo tudi v prihodnosti ( Survivorship bias @ Wikipedia ), in tisti, ki mislijo da bodo spremembe podobne kot v 20.st., tega seveda ne morejo razumeti.

To, kar prihaja je nekaj čisto drugega od tega kar je bilo, in tako silovitim spremembam kot v scenariju business as usual (4+°C) se niti naravni niti človeški sistemi ne morejo prilagoditi.
http://skepticalscience.com/global-warm...

zanimivo, da letos v nižinah ni bilo snega...

Uff. Kaj bi dal da bi bilo zdajle 20°C in sonček.

Go go global warming !

zanimivo, da letos v nižinah ni bilo snega...

če misliš na leto 2014 je to zeh
šele tri dni

če pa misliš na leto 2013 se pa motiš
leta 2013 je bilo snega za nekaj metrov ... januarja in februarja je naletavalo tako da je še domna bolela glava

v glavnem, imamo premalo podatkov, da se gremo revolucijo.

Če imamo premalo podatkov, potem je potreba po preventivni varnosti še večja. Nobenega smisla nima, da bi igrali rusko ruleto z osnovnimi sistemi, ki nam dajejo hrano in vodo, in na katerih temelji celotna infrastruktura in vsi procesi v sodobnem svetu.

jebiveter2 je 6. jan 2014 ob 00:13 izjavil:

Kar ti daje hrano se fura skoraj izključno s fosilnimi gorivi, od proizvodnje gnojil, do prevoza.

Črpanje vode pa je neodvisno od 'GW'

Ja seveda, ampak to se bo očitno kmalu končalo, zlepa ali zgrda. Namesto fosilnih goriv je potrebno začeti uporabljati druge vire energije.

jebiveter2 je 6. jan 2014 ob 02:39 izjavil:

Zlepa ali zgrda, če se to konča, pričakuj večkratnik cene hrane.

Drugi viri energije gor ali dol.

To v bistvu ne drži. Začetna investicija je že potrebna, ampak na dolgi rok so drugi viri cenejši. Isto kot pri varčni žarnici: na začetku daš nekaj več, ampak v življenjski dobi žarnice si pa prihranil. To kako gredo cene hrane (pa še kaj drugega) navzgor skupaj s cenami fosilnih goriv pa verjetno ni treba razlagati.

Medtem ko je za proizvodnjo te žarnice potrebno mnogo več energije, kot je bila recimo poraba navadne žarnice z nitko.

No navedi vir s konkretnimi številkami.

To da je varčna žarnica cenejša za uporabo je jasno vsakemu, ki je kdaj kupoval žarnice.

Če pa je energija za proizvodnjo varčne žarnice večja kot za navadno pa je nekaj drugega (glede na življenjsko dobo seveda). Lahko da je, ampak to pravi nebivedu, zato naj on pokaže vir s konkretnimi številkami.

vir: http://www.initiative.cc/

Prevedeno:

Pomemben vidik pri ocenjevanju varčnih žarnic, je njihova proizvodnja. Prepogosto govorijo proizvajalci o "okolju prijaznih" in "varčnih" svetlobnih telesih in pri tem pozabijo, da porabi varčna žarnica pri proizvodnji desetkrat več energije kot žarnice z žarilno nitko. Medtem ko navadna žarnica sestoji le iz stekla, žice, žarilne nitke, držala in pločevinastega navoja, se pri varčni žarnici nabere kar nekaj okolju neprijazne visoke tehnologije: predvklopna naprava, platina, kondenzator, generator, sprožilo, elektroda, kositrova spajka, lepilo,....in živo srebro.

Vsaka varčna žarnica vsebuje v povprečju 5 miligramov strupenega živega srebra. Nekateri tej količino pravijo samo "sledi". Živo srebro sodi med najbolj strupene in okolju neprijazne težke kovine. 5mg onesnaži okoli 6000 litrov pitne vode, če pride v podtalnico.

Zavoljo živega srebra sodi "okolju prijazna svetilka" med nevarne odpadke na posebna odlagališča. V veliki večini pa pristane med gospodinjskimi odpadki, ki gredo na smetišče, od tam v zemljo, podtalnico, zrak...

Če 20 milijonov gospodinjstev vsako leto odvrže samo eno varčno žarnico oz. sijalko, se nabere že 100 kg živega srebra.

Prepogosto govorijo proizvajalci o "okolju prijaznih" in "varčnih" svetlobnih telesih in pri tem pozabijo, da porabi varčna žarnica pri proizvodnji desetkrat več energije kot žarnice z žarilno nitko.

V redu, varčna žarnica porabi 10x več energije pri proizvodnji. In koliko je te energije? Kolikšen delež to predstavlja v življenjskem ciklu žarnice?

Zavoljo živega srebra sodi "okolju prijazna svetilka" med nevarne odpadke na posebna odlagališča.

To je seveda jasno. Enako kot baterije, avtomobilski akumulatorji, barve, odpadna elektronika... Vse vrste nevarnih odpadkov spadajo na posebna odlagališča, ne samo varčne žarnice.

jebiveter2 je 7. jan 2014 ob 19:59 izjavil:

dstr17_ je 6. jan 2014 ob 13:12 izjavil:

jebiveter2 je 6. jan 2014 ob 02:39 izjavil:

Zlepa ali zgrda, če se to konča, pričakuj večkratnik cene hrane.

Drugi viri energije gor ali dol.

To v bistvu ne drži. Začetna investicija je že potrebna, ampak na dolgi rok so drugi viri cenejši. Isto kot pri varčni žarnici: na začetku daš nekaj več, ampak v življenjski dobi žarnice si pa prihranil. To kako gredo cene hrane (pa še kaj drugega) navzgor skupaj s cenami fosilnih goriv pa verjetno ni treba razlagati.

Na dolgi rok se uporabljajo najcenejši viri, ki so: Plin ali nafta

Vse drugo se z razlogom ne uporablja, ker je preprosto dražje.

Fosilna goriva so najbolj subvencioniran vir energije od vseh. To je glavni razlog da še vedno uporabljajo. Če se ukine subvencije za fosilna goriva, potem v trenutku propadejo, ker ne morejo konkurirati drugim bolj učinkovitim virom energije.

plinsko olje D2 (nafta za avtomobile) je subvencionirana za kamionarje. In to skoraj do 1/3 cene. Če ukinejo to subvencijo, bo nafta za avtomobile kr naenkrat dražja od bencina (ki ima višji davek in višjo trošarnino, pa nižjo nabavno ceno od nafte že od leta 1990 v sloveniji)

krneki0001 je 7. jan 2014 ob 20:27 izjavil:

plinsko olje D2 (nafta za avtomobile) je subvencionirana za kamionarje. In to skoraj do 1/3 cene. Če ukinejo to subvencijo, bo nafta za avtomobile kr naenkrat dražja od bencina (ki ima višji davek in višjo trošarnino, pa nižjo nabavno ceno od nafte že od leta 1990 v sloveniji)

Manjša obdavčitev/trošarina ni enako subvenciji. Subvencija bo, ko se bo nafta/bencin prodajal ceneje, kot je njegova nabavna cena.

Dej ne bluzi.

dstr17_ je 7. jan 2014 ob 20:08 izjavil:

Prepogosto govorijo proizvajalci o "okolju prijaznih" in "varčnih" svetlobnih telesih in pri tem pozabijo, da porabi varčna žarnica pri proizvodnji desetkrat več energije kot žarnice z žarilno nitko.

V redu, varčna žarnica porabi 10x več energije pri proizvodnji. In koliko je te energije? Kolikšen delež to predstavlja v življenjskem ciklu žarnice?

Zavoljo živega srebra sodi "okolju prijazna svetilka" med nevarne odpadke na posebna odlagališča.

To je seveda jasno. Enako kot baterije, avtomobilski akumulatorji, barve, odpadna elektronika... Vse vrste nevarnih odpadkov spadajo na posebna odlagališča, ne samo varčne žarnice.

jebiveter2 je 7. jan 2014 ob 19:59 izjavil:

dstr17_ je 6. jan 2014 ob 13:12 izjavil:

jebiveter2 je 6. jan 2014 ob 02:39 izjavil:

Zlepa ali zgrda, če se to konča, pričakuj večkratnik cene hrane.

Drugi viri energije gor ali dol.

To v bistvu ne drži. Začetna investicija je že potrebna, ampak na dolgi rok so drugi viri cenejši. Isto kot pri varčni žarnici: na začetku daš nekaj več, ampak v življenjski dobi žarnice si pa prihranil. To kako gredo cene hrane (pa še kaj drugega) navzgor skupaj s cenami fosilnih goriv pa verjetno ni treba razlagati.

Na dolgi rok se uporabljajo najcenejši viri, ki so: Plin ali nafta

Vse drugo se z razlogom ne uporablja, ker je preprosto dražje.

Fosilna goriva so najbolj subvencioniran vir energije od vseh. To je glavni razlog da še vedno uporabljajo. Če se ukine subvencije za fosilna goriva, potem v trenutku propadejo, ker ne morejo konkurirati drugim bolj učinkovitim virom energije.

Plin v sloveniji ni subvencioniran energent, niti ni nafta ali les.

Kar je subvencioniranega so PV paneli in hibridi, tu pa se konča

Spy je 9. jan 2014 ob 01:19 izjavil:

jest10 je 8. jan 2014 ob 08:56 izjavil:

Dej ne bluzi.

-1
domen_ prav nič ne bluzi in ob priložnosti se mu lepo zahvaljujem za linke.

LP, Spy.

Dokler enači subvencije z znižanjem davčnih obveznosti je to bluz na kvadrat.

Gavran je 9. jan 2014 ob 10:18 izjavil:

Dokler enači subvencije z znižanjem davčnih obveznosti je to bluz na kvadrat.

Če dovoliš, ti priporočam, da poskusiš na zadevo gledati zrcalno. Recimo, kaj je to subvencija (na splošno), če je že po definiciji pomoč, ki se običajno izplača iz državnega proračuna, ki se polni prav z davki?

Veš, v praksi vsako subvencionirano podjetje ima ugodnejše davčne pogoje. Seveda zadeva ni tako definirana, ker so davki praviloma enaki za vsa podjetja, toda vračilo neke vsote iz proračuna je le zamaskirana davčna olajšava.

Poskusi na tem primeru:
- hipotetinča država ima le tri poslovne subjekte A, B in C. Proračun te države se polni izključno od davkov (10 enot na podjetje), ki jih plačujejo omenjena podjetja, ki zgolj slučajno imajo popolnoma izenačeno prodajo, dobiček, itd. Davek 10 enot je za vsako od podjetij tako obremenjujoč, da ne zmorejo financirati nakup opreme, ki bi omogočala 100% povečanje proizvodnje.
- vlada se odloči subvencionirati podjetje A z nepovratno pomočjo 10 enot.

Kaj zdaj? Podjetje A je plačalo 10 enot davka in dobil 10 enot (davka, ja) nazaj, lahko vloži enote v nakup nove opreme.
Kako bi gledal na zadevo, če bi bil CEO podjetja B ali C?

Ti seveda nebi enačil subvencije z znižanjem davčnih obveznosti, toda bi propadel. Brez bluza na kvadrat. In izključno zaradi davkov, da smo si na jasnem, ker se te subvencije prav nič ne tičejo.

Pošteno v banana res publica slovenistan.