Global warming

Leif je 17. maj 2019 ob 12:18 izjavil:

Zahvalite se alarmistom, ki so izsilili obvezne dodatke biodizla pogonskim gorivom.

Ne vem, če so ravno ekološki alarmisti glavni krivci, prej gospodarski. Indonezija in Brazilija in še kdo to počnejo predvsem zato, da bi ne bili preveč odvisni od uvoza nafte. In če je zadeva narejena po pameti, ni pretirane škode za naravo. Je pa pač treba razumeti, da hočejo manj razvite države izkoristiti tista naravna bogastva, ki jih pač imajo.

Ko Angleži očitajo Brazilcem izsekavanje pragozda, Brazilci vprašajo Angleže, kaj so oni naredili s svojimi gozdovi. Anglija je bila včasih praktično vsa pod gozdom, razen močvirij. Sedaj imajo 10% gozda, od tega okoli 1% naravnega. Iztrebili so volka, risa, medveda, bobra ...

Okapi je 17. maj 2019 ob 12:40 izjavil:

Leif je 17. maj 2019 ob 12:18 izjavil:

Zahvalite se alarmistom, ki so izsilili obvezne dodatke biodizla pogonskim gorivom.

Ne vem, če so ravno ekološki alarmisti glavni krivci, prej gospodarski. Indonezija in Brazilija in še kdo to počnejo predvsem zato, da bi ne bili preveč odvisni od uvoza nafte. In če je zadeva narejena po pameti, ni pretirane škode za naravo. Je pa pač treba razumeti, da hočejo manj razvite države izkoristiti tista naravna bogastva, ki jih pač imajo.

Ko Angleži očitajo Brazilcem izsekavanje pragozda, Brazilci vprašajo Angleže, kaj so oni naredili s svojimi gozdovi. Anglija je bila včasih praktično vsa pod gozdom, razen močvirij. Sedaj imajo 10% gozda, od tega okoli 1% naravnega. Iztrebili so volka, risa, medveda, bobra ...

Indonezija je sicer izvoznik nafte, ne vem če pridelujejo palmovo olje zase. Med 2.sv vojno je Japonska napadla bivše nizozemske kolonije v današnji Indoneziji zaradi nafte.
Sicer je res, da se palmovo olje uporablja tudi kot low quality maščoba drugje, ampak več kot pol ga gre za biodiesel.

@Bwaze6
Res je, vsaj za Škotsko višavje vemo, da je bilo izsekano v bronasti dobi. Od takrat izgleda tako kot danes.

@Leif

Ne vem če bo držalo, Indonezija mora čedalje več nafte uvažat, ker je ne načrpajo dovolj za vse bolj naraščajoče povpraševanje po tem energentu.

Energy in Indonesia @ Wikipedia

Energy in Indonesia @ Wikipedia

Palmovo olje je pa itak zločin proti človeštvu. Cel tropski gozd uničujejo za to bedarijo, pa niti ni tako učinkovita kot biogorivo. Bolje bi bilo črpat in kuriti nafto in plin, ki sta še vedno v izobilju in pustiti tropski pragozd za selektivno sečnjo ali nabiranje določenih materialov. Dolgoročno je tako večji dobiček kot če imaš monokulturno plantažo palmovca.

Leif je 21. maj 2019 ob 20:33 izjavil:

Tole selektivno pobiranje temperatur in neskončni adjusti postajajo rahlo smešni. Evropa je letos much warmer than average? Kanada in pol ZDA average? Mogoče, če je baseline ledena doba. A ti ljudje kdaj pogledajo skozi okno

V religiji nimaš kaj gledat skozi okno. Plačaj odpustek ali pa greš na grmado.

Leif je 21. maj 2019 ob 20:33 izjavil:

selektivno pobiranje temperatur

Narobe gledaš.

A ni to pol leta stara novica

Naftarji leta 1978: https://thecompost.io/articles/exxonknew

Not really a problem, says scientist with ties to multinational industrial and energy giants.

Leif je 25. maj 2019 ob 16:20 izjavil:

Reality 2019:

O, lej, spet z lokalnim vremenom dokazuje globalne spremembe.

jype je 25. maj 2019 ob 11:57 izjavil:

Not really a problem, says scientist with ties to multinational industrial and energy giants.

Za razliko od scientistov povezanih z revolucionarnimi gibanji, sindikati in državnimi jasli?

Hue, hue, hue.

jype je 26. maj 2019 ob 09:10 izjavil:

Leif je 25. maj 2019 ob 16:20 izjavil:

Reality 2019:

O, lej, spet z lokalnim vremenom dokazuje globalne spremembe.

Severna polobla ni lokalno vreme. Poleg tega so imeli letos tudi v Avstraliji najzgodnejši sneg v 49 letih.
https://www.news.com.au/technology/envi...

Bwaze6 je 26. maj 2019 ob 09:41 izjavil:

In obratno, ko bodo poleti padali vročinski rekordi (kot so na primer to poletje na južni hemisferi), bo pa kazal na globalno temperaturo, ki se dviga v delčkih stopinje in je torej vse zanemarljivo, pa še to je narobe izmerjeno zaradi asfaltiranja okolice merilnih hišic...

Australia experiences hottest summer on record

Avstralija je imela med 1895 in 1902 megasušo. Največja avstralska reka Murray je presahnila za 6 mesecev in pomrlo 40 milijonov+ glav živine. New York Times je leta 1896 poročal o 53 stopinjah v Adelaidu. Članka na avstralskem Bureau of Meteorology danes ne najdeš več. Ne paše v agendo.

The "Federation Drought", 1895-1902
Many of Australia’s worst droughts occur when one or two very dry years follow several years of generally below average rainfall. Such was the case in the so-called “Federation drought”, which began in the mid 1890s and reached its devastating climax in late 1901 and 1902.

The five years leading up to Federation (January 1901) saw intermittent dry spells over most of the country, particularly in 1897 and 1899; in most of Queensland, dry conditions were virtually unbroken from 1897. Most other parts of the country had reasonable rain in 1900 and early 1901, but with the coming of spring 1901 very dry weather set in across eastern Australia. By February 1902 concerns were expressed about Sydney’s water supply, and the New South Wales Government declared 26 February a day of “humiliation and prayer” for rain in that state. Similar declarations were made in Queensland in April and Victoria in September, as the drought worsened.

Despite the pleas for divine intervention, things only got worse. Though there was some winter-spring rain in Victoria and NSW, cold weather nullified its usefulness. In Queensland, enormous sheep and cattle losses were being reported by August. On some far western properties, cattle numbers plummeted from tens of thousands to mere hundreds. Rivers in western Queensland dried up; at Bourke, the Darling River virtually ran dry. Further south, towns near the Murray River such as Mildura, Balranald and Deniliquin - at that time dependent on the river for transport - suffered badly. The Australian wheat crop was all but lost, with close to the lowest yields of the century.

The drought began to break in mid-December when heavy general rain fell in Victoria, with more after Christmas. Rains extended to NSW and southern Queensland, while northern Queensland had reasonable falls from December onwards.

In Queensland, the 1902 drought was the culmination of eight years that were dry more often than not over most areas. These years had a devastating effect on stock numbers: sheep numbers fell from 91 million to 54 million, and cattle from 11.8 million to 7 million. The drought began focussing minds on irrigation, especially in the three states through which the Murray River flows: but it wasn’t until the next severe drought in 1914 that the River Murray Commission was created.

https://web.archive.org/web/20120317024...
Federation Drought @ Wikipedia

Leif je 26. maj 2019 ob 16:20 izjavil:

Avstralija je imela med 1895 in 1902 megasušo

In zanikalci odgovornosti človeka za klimo še zmeraj nočejo centralne planetarne vlade ki bo pobirala CO2 davke
Ti denajerji nabijajo nekaj o temu kako je Sonce odgovorno, čeprav moraš biti res bedak da misliš da ima lahko planet 6 miljonov miljard kvantnih svetlobnih let stran efekt na naš planet.

Leif je 27. maj 2019 ob 08:39 izjavil:

Če bi v 19. stoletju pobirali CO2 davke, potem ne bi imeli suše. Checkmate denajers.

Da jih niso se pa lahko zahvališ nacijem, ki so trdili da ni moralno konjem montirati CO2 senzor v rit.

Madona to globalno segrevanje, da moram konec maja v dolgih gatah hodit ven

lisaac je 28. maj 2019 ob 08:13 izjavil:

Je morala bit pa huda industrija v času ledene dobe, da se je le ta stalila zaradi vpliva človeka..

Kortezova je naredila študijo da je bil glavni vzrok prdenje mamutov.

lisaac je 28. maj 2019 ob 08:20 izjavil:

Zemlja se bo segrevala in ohlajala Z ali BREZ človeštva.

WRONG! 19360 miljard neodvisnih znanstvenikov je potrdilo da je človek kriv!

Če se ne strinjaš:

Bill Nye, the science guy, is open to criminal charges and jail time for climate change dissenters

crcfail je 28. maj 2019 ob 08:05 izjavil:

Madona to globalno segrevanje, da moram konec maja v dolgih gatah hodit ven

Sonce je čisto mirno, ampak to sigurno nima nobene veze


48urna animacija
https://sdo.gsfc.nasa.gov/data/latest48...

Primerjaj ga recimo s 5 let nazaj

Tako je, v Španiji že imajo davek na sonce, da se ne bi solarne elektrarne preveč razpasle. Kaj pa se to pravi, da lahko kar vsak brez vladnega privoljenja uporablja sončno svetlobo!

pegasus je 28. maj 2019 ob 12:18 izjavil:

Tako je, v Španiji že imajo davek na sonce, da se ne bi solarne elektrarne preveč razpasle. Kaj pa se to pravi, da lahko kar vsak brez vladnega privoljenja uporablja sončno svetlobo!

Verjetno omejujejo neučinkovite in drage tehnologije, ker so se že dovolj zaklali. Po ceni elektrike so v vrhu.

Leif pa ne ve, kako je to mogoče.

Hladna fronta je v visokogorje prinesla zajetno pošiljko snega, ki je bila najobilnejša v Julijskih Alpah. Na Kredarici se je snežna odeja v zadnjih 24 urah odebelila za skoraj meter, skupna višina snega tako dosega že okoli tri metre, kar je največ v letošnji zimski sezoni. Tako poznega sezonskega maksimuma snežne odeje v zgodovini meteoroloških meritev še ni bilo.

Greta bi lahko počasi nehala protestirat, ker bomo še zmrznili

Ne boste zastopl.

nevone je 31. maj 2019 ob 23:24 izjavil:

Kaj ko bi raje iskali rešitve na tak način:

Upcycled Materials

Imagine if you could turn the world’s greatest waste products into their most essential building blocks. Thanks to UCLA researchers at CO2NCRETE, we can already do this with carbon emissions.

Today, concrete produces about five percent of all greenhouse gas (GHG) emissions. But what if concrete could instead conserve greenhouse emissions? CO2NCRETE engineers capture carbon from smokestacks and combine it with lime to create a new type of cement. The lab’s 3D printers then shape the upcycled concrete to build entirely new structures. Once conquered at scale, upcycled concrete will turn a former polluter into a future conserver.

Pametno je reševati raznorazne probleme, ki lahko nastanejo tudi, ko človek nima nič vpliva.
Človek se sicer lahko odreče mnogo stvarem, a narava je veliko močnejša, zato se je treba spopasti z njo in ne ljudje med seboj.

o+ nevone

Tole vlečenje CO2 ja iz zraka za izdelavo cementa zveni obetavno. Kot nek Haber-Bosch postopek, samo namesto N2 za amoniak uporabljaš CO2 za cement.
Vprašanje je seveda, koliko CO2 lahko pridobiš iz zraka pri 0,04% in koliko se to splača, dušika je 78%

jype je 1. jun 2019 ob 08:13 izjavil:

Veliko lažje je zmanjšati izpuste, predvsem od prometa in energetike.

Prpedvsem pa je to bolj koristno za nadzor ljudi in zganjanje revolucije.