Banka N26

Pač mešaš podjetja, kjer je knjiženje popolnoma avtomatizirano in poknjižijo par 100 nakazil na dan z raznimi garažnim podjetji, ki tako ali tako knjižijo 10 nakazil na dan na roke. Tam jim v namen lahko tudi recept za burek napišeš, pa bodo praviloma našli kam paše.

Nič ne mešam. Eni in drugi bojo potegnili sklic bolj ali manj avtomatsko tudi iz namena, če je (vsaj) tam pravilno vpisan. Če pa napišeš sklic v namen brez SI12 ali pa sam dodajaš še kakšne znake in ne vem kaj, je pa vprašanje.

BlaY0 je 2. jul 2019 ob 21:37 izjavil:

BigWhale je 2. jul 2019 ob 18:07 izjavil:

Na e-kartici so bili poknjizni vsi prispevki, tisti za zdravstveno zavarovanje je pa manjkal.

Čak, ne štekam... kaj zdaj to pomeni "poknjiženi vsi prispevki"? Če nekaj manjka potem ni vse poknjiženo? A ti je saldo konta za zdavstveno zavarovanje kazal plus?

En mesec so poknjizili vse razen zdravstvenega zavarovanja. Prislo je pet prilivov, stiri so poknjizili enga pa ne. Human error. In saldo je kazal plus ja, minimalen plus, ker surfam na preplacilih, ampak kazal je plus.

stara mama je 3. jul 2019 ob 08:47 izjavil:

Da je Utk aroganten tič, to že vemo.
Da pa se SEPA nakazila ne morejo poenotit po celi EU, to mi pa ni najbolj jasno zakaj ne. Razumem v čem je fora, pa skoraj težko vrjamem da smo v nečem slovenci že 20 let spredaj :)

Ne sam slovenci, ze kot jugoslavani smo bili v prednosti pred svetom. Bivsi APP in se pred tem SDK je bil precej ucinkovito postavljen in v Evropi so ze takrat debelo gledali kako zadeve delujejo. Sklici in avtomatsko knjizenje smo dobili v socializmu. ;>

stara mama je 3. jul 2019 ob 09:35 izjavil:

Vrjetno še nisi bil na kitajskem, kajne?
Pri nas so QR kode bleda senca.

Dejmo ne vsega tko smrtno resno jemat, no... ;)

BigWhale je 3. jul 2019 ob 11:29 izjavil:

stara mama je 3. jul 2019 ob 09:35 izjavil:

Vrjetno še nisi bil na kitajskem, kajne?
Pri nas so QR kode bleda senca.

Dejmo ne vsega tko smrtno resno jemat, no... ;)

..reče nekdo, ki tako rad briše poste, ki niso ravno v skladu z njegovimi ideali

thramos je 3. jul 2019 ob 12:14 izjavil:

Kako pa izgledajo zadeve na porušenem zahodu? Množice knjigovodij ročno knjižijo naloge med razvalinami al kako?

Povsem mozno. Na primer, pri nekem random energetskemu podjetju pise na racunu gor: "Please write your account number on your check."

Kaj pol oni delajo s tem nimam pojma ampak na strani stranke ni nobene kontrole, ce se zmotis narocniski stevilki je velika verjetnos, da ti bodo odklopili elektriko. :)

thramos je 3. jul 2019 ob 12:14 izjavil:

Kako pa izgledajo zadeve na porušenem zahodu? Množice knjigovodij ročno knjižijo naloge med razvalinami al kako?

direct debit si vklopijo

Pa je že kdo videl oz. se poglobil v to kako se (samodejno) knjižijo nakazila? Prva stvar v verigi je vezni dokument, to je recimo račun/predračun, ki ima neke metapodatke (kupec, blago, znesek, ... nekje na koncu je še referenca). Ko pride denar od nekje se preveri lista ODPRTIH (=nimajo statusa plačila) dokumentov in potem se po neki logiki to pojoina. Ta logika sploh ne rabi nobene reference, čeprav se pri nas pogosto uporablja primarno regex po referenci in potem gre dalje po ostalih nivojih. Bo šlo pa 99% skozi četudi ne daš nič dokler vsaj neka relacija štima. Če ne gre samodejeno skozi ostane plačilo "neknjiženo" in tega se resno računovodstvo čimprej reši, torej pogleda se ali je kakšna povezava, ki je avtomatika ni odkrila in če jo ni vrne (v določenem roku) nazaj denar na izvorni račun.

Pri državnih računih so kot prvo namenski IBAN računi in referenca je itak ponavadi vezana na neko uradno povezavo. Recimo plačevanje prispevkov ipd. je vedno davčna številka nekje, na sodiščih so ponavadi tiste dolge številke povsem logične pozicije sodišča/enote/spisa in četudi vsako 5 številko narobe napišeš bo nekdo ki bo pogledal točno vedel kam spada nakazilo. Tudi dvomim da je kakšna zakonska obveza da mora bit referenca prava da se plačilo upošteva, ker kot rečeno tujina tega ne pozna in posledično en kup plačnikov pade skozi (recimo pri sodiščih in kaznih od prometnih prekrškov je polno "strank" tujcev in bi bili v neenakovrednem položaju če ne morejo plačevat tega iz tujine).

Da ne bom povsem off, v 2h letih kar imam N26 račun kot primarni in edini bančni račun, tudi enkrat nisem ime problema s tem da bi komu ostal kaj po nesreči dolžan. Še vedno se je vsako nakazilo obravnavalo kot se mora in je bilo sprejeto brez da bi moral kaj posredovat.

BigWhale je 2. jul 2019 ob 13:16 izjavil:

Nobeno potrdilo o placilu in noben telefoski pogovor mi ni pomagal, moral sem na FURS, na licu mesta se enkrat placal prispevke,

Tole je sicer že OK, ampak... kaj pa je bilo s tistim denarjem, ki si ga že plačal prvič?

Ta denar bi ti morali vrniti! So ti ga?

St235 je 3. jul 2019 ob 14:28 izjavil:

V konkretni zadevi ni problem v vrnitvi denarja, to praviloma ni problem. Problem je da je bil človek v konkretni situaciji brez zdravstvenega zavaroavnja. Tudi v primeru sodnih/upravnih taks, se bo denar slej kot prej našel in vrnil, ampak pravne posledice neplačila bodo ostale.

Se pravi si diskriminiran kot uporabnik banke v tujini ker reference ne moreš vpisovati, ker je to samo slovenska stvar in si moraš nujno odpreti bančni račun ali plačati na okencu nekje v sloveniji?

St235 je 3. jul 2019 ob 14:17 izjavil:

Tudi dvomim da je kakšna zakonska obveza da mora bit referenca prava

dobiš izrez iz konkretnega sodnega pisanja, kjer direktno piše, da se motiš, pa vseeno prodajaš meglo...

Ja, dejansko je pri upravnih in sodnih taksah predpisono, da se napačna referenca ali odsotnost le te lahko šteje, da ni bilo plačano. Tudi vrhovno sodišče se je večkrat jasno izjasnilo, da je namen predpisane (obvezne) uporabe sklicne številke pri plačilu sodnih taks je v tem, da sodišče (lahko) na enostaven način in brez dodatnega dela preveri plačilo takse in njegovo pravočasnost (ne da bi taksni zavezanec moral o tem predložiti dokazilo). In ja, če sodišče ne more na enostaven način preverit kam paše neko nazazilo, potem se takša taksa šteje za neplačano. Ima pa vsak vedno možnost poslat tudi dokazilo o nakazilu, da do tega ne pride.

na sodiščih so ponavadi tiste dolge številke povsem logične pozicije sodišča/enote/spisa in četudi vsako 5 številko narobe napišeš bo nekdo ki bo pogledal točno vedel kam spada nakazilo.

spet se motiš, v sodnih in upravnih postopkih se uporabljajo ali namenske reference SI11 ali pa konkretne številke zadeve in posledično je dovolj ena napačna številk, da se knjiži pod napačno zadevo. Finance prav tako nimajo nikakršnega vpogleda v konkretne zadeve, da bi lahko na podlagi imen ali približkov refernce ugibali kam nekaj sodi.

Tu omenjaš sedaj še dokazila. Torej obstaja mehanizem, ki zakonsko omogoča da nobene reference ne vpišeš, pač pošlješ dokazilo.

Če je rok plačila 3.7.19 in plačaš 3.7.19 (brez oz. z napačno referenco) dokazilo dostaviš pa 10.7.2019 se zgodi kaj? Se šteje da nisi plačal v roku, si plačal v roku, sploh nisi plačal ker ni bilo reference?

Mare2 je 3. jul 2019 ob 14:32 izjavil:

Killermode je 3. jul 2019 ob 14:30 izjavil:

St235 je 3. jul 2019 ob 14:28 izjavil:

V konkretni zadevi ni problem v vrnitvi denarja, to praviloma ni problem. Problem je da je bil človek v konkretni situaciji brez zdravstvenega zavaroavnja. Tudi v primeru sodnih/upravnih taks, se bo denar slej kot prej našel in vrnil, ampak pravne posledice neplačila bodo ostale.

Se pravi si diskriminiran kot uporabnik banke v tujini ker reference ne moreš vpisovati, ker je to samo slovenska stvar in si moraš nujno odpreti bančni račun ali plačati na okencu nekje v sloveniji?

Saj smo že osemkrat jemali, kako se pri n26 vpiše referenco in kam. :)

Ne NABIJAJ sodišče ti tega ne prizna, če se oni slučajno zatipkajo, ker jim sistem tega ni avtomatsko poknjižil.

Killermode je 3. jul 2019 ob 14:33 izjavil:

Mare2 je 3. jul 2019 ob 14:32 izjavil:

Killermode je 3. jul 2019 ob 14:30 izjavil:

St235 je 3. jul 2019 ob 14:28 izjavil:

V konkretni zadevi ni problem v vrnitvi denarja, to praviloma ni problem. Problem je da je bil človek v konkretni situaciji brez zdravstvenega zavaroavnja. Tudi v primeru sodnih/upravnih taks, se bo denar slej kot prej našel in vrnil, ampak pravne posledice neplačila bodo ostale.

Se pravi si diskriminiran kot uporabnik banke v tujini ker reference ne moreš vpisovati, ker je to samo slovenska stvar in si moraš nujno odpreti bančni račun ali plačati na okencu nekje v sloveniji?

Saj smo že osemkrat jemali, kako se pri n26 vpiše referenco in kam. :)

Ne NABIJAJ sodišče ti tega ne prizna, če se oni slučajno zatipkajo, ker jim sistem tega ni avtomatsko poknjižil.

Ja daj pa mami za plačat tisto eno, dve, pet položnic od sodišča, jbt ga vsaka zadeva ima svoje pomanjkljivosti.

Kaj če nekega dne sprejmejo zakon, da ko plačaš z gotovino, mora biti kovanec obrnjen s cifro navzgor, sicer plačilo ni veljavno?

kaj če nekega dne sprejmemo zakon, da je treba trikrat vdihnit preden neumnost napišeš? Bo forum kar naenkrat prazen.

Dejstvo je da se negativnih dejstev ne dokazuje, zato je vedno in povsod na plačniku, da dokaže da je plačal (in ne prejemniku, da ni bilo plačano). In namen referenc je točno to, da poenostavijo to dokazovanje in omogočajo avtomatizacijo knjiženja. Ko bomo podobno racionalno razglago slišali glede obračanja kovancev, pa poskusi ponovno.

Mato989 je 3. jul 2019 ob 15:43 izjavil:

Mene zanima če imajo v vseh državah EUja te reference ali smo spet mi nekaj izumili?

Reference v obliki SI XX imamo samo v Sloveniji. Od tukaj tudi tisti SI. V sepa območju se uporablja RF, ki se mi zdi, da ima prav tako kontrolne znake. Če me spomin ne vara je bil zaradi tega svoj čas cela umetnost plačat plačilni nalog (prometni prekršek) v Avstrijo (če si hotel pravilno vnest referenco), ker si dobil samo številko naloga in si si kontrolno številko moral sam izračunat.

Kaj ja pravzaprav razlika med n26 in revolut?

St235 je 3. jul 2019 ob 15:51 izjavil:

Mato989 je 3. jul 2019 ob 15:43 izjavil:

Mene zanima če imajo v vseh državah EUja te reference ali smo spet mi nekaj izumili?

Reference v obliki SI XX imamo samo v Sloveniji. Od tukaj tudi tisti SI. V sepa območju se uporablja RF, ki se mi zdi, da ima prav tako kontrolne znake. Če me spomin ne vara je bil zaradi tega svoj čas cela umetnost plačat plačilni nalog (prometni prekršek) v Avstrijo (če si hotel pravilno vnest referenco), ker si dobil samo številko naloga in si si kontrolno številko moral sam izračunat.

Torej po domače povedano nima cela EU enako... škoda. Tam kjer bi EU lahko nekaj naredila KORISTNEGA za olajšanje in poenotenje sistema tam se ne stori nič, ko pa je treba predpisovat ravnost kumarc in ostalega sranja pa je EU glasna...

Pol se pa čudijo zakaj evro skepticizem v porastu.

perci je 3. jul 2019 ob 16:16 izjavil:

isto je

Vceraj odprl revolut. Revolut ima se nekaj crypta pri n26 tega nisem opazil.

Nekej razlik kar je med revolutom in n26, imam obe in se kar lepo dopolnjujeta. N26 kot primarno, revolut pa kot "disposable". Glavni atribut da je revolut dober za tako uporabo je free in instant topup preko MC in pa 200eur dviga brez provizije v tuji valuti.

Revolut bi sicer šel kot primarni račun, ampak zadeva z brexitom mu ni v plus, človek pa itak rabi eno kartico za aliexpress in podobno :)

Bonus je tudi to da je ena MC, druga pa visa, čeprav ni veliko lokacij ki bi sprejemala samo eno.

St235 je 3. jul 2019 ob 14:17 izjavil:

Finance prav tako nimajo nikakršnega vpogleda v konkretne zadeve, da bi lahko na podlagi imen ali približkov refernce ugibali kam nekaj sodi.

To je tisto cesar prav tako veliko ljudi ne razume. Tisti, ki knjizi rocno te stvari v vecini primerov nima pojma kaj sploh knjizi in katero placilo lahko s katero odprto postavko lahko poveze. Kolk Janez Novakov je v postopkih in morajo placat kaksno takso? Cim je nek algoritem, ki potem pametno ugotavlja kaj kam spada, pa vseeno ali ga izvaja clovek ali racunalnik, obstaja moznost, da pride do napake.

poweroff je 3. jul 2019 ob 14:25 izjavil:

Ta denar bi ti morali vrniti! So ti ga?

Tist denar je ostal na FURSu in so ga potem naslednji mesec razporedili po kontih. Saj so bli zlo prijazni, nimam kaj rect. So pa potrebovali od srede do ponedeljka, da so nasli denar. :)

St235 je 3. jul 2019 ob 15:51 izjavil:

Mato989 je 3. jul 2019 ob 15:43 izjavil:

Mene zanima če imajo v vseh državah EUja te reference ali smo spet mi nekaj izumili?

Reference v obliki SI XX imamo samo v Sloveniji. Od tukaj tudi tisti SI. V sepa območju se uporablja RF, ki se mi zdi, da ima prav tako kontrolne znake. Če me spomin ne vara je bil zaradi tega svoj čas cela umetnost plačat plačilni nalog (prometni prekršek) v Avstrijo (če si hotel pravilno vnest referenco), ker si dobil samo številko naloga in si si kontrolno številko moral sam izračunat.

Ja, SEPA ima polje RF. Prvi dve cifri sta kontrola, potem pa sledi se 21 stevilk reference. Pri tisku se vodilnih nicel ne izpisuje, ker bi bilo precej tezko brati zadevo. Pri prenosu podatkov so pa te nicle obvezne. polje dovoljuje tudi vnos crk, pri cemer se crke spremenijo v stevilke A = 10, B = 11, ... Kontrolna stevilka je pa zracunana po mod-97, tako kot za IBAN.

RFXX 123 123 123 potem postane RFXX000000000000123123123.

To se je standardiziralo sele leta 2008 in je zelo redko videno v uporabi.

St235 je 3. jul 2019 ob 15:08 izjavil:

Dejstvo je da se negativnih dejstev ne dokazuje, zato je vedno in povsod na plačniku, da dokaže da je plačal (in ne prejemniku, da ni bilo plačano). In namen referenc je točno to, da poenostavijo to dokazovanje in omogočajo avtomatizacijo knjiženja. Ko bomo podobno racionalno razglago slišali glede obračanja kovancev, pa poskusi ponovno.

No, torej. Ti prineseš potrdilo o tem, da si plačal in to je dovolj. Dovolj!

Če oni znotraj bajte nimajo zadev poštimanih, to ni tvoj problem.

Podobno kot pri policiji. Če pokličem na 113 in prijavim KD, je to dovolj. Če policija znotraj hiše ni sposobna skomunicirat katerega kriminalista naj pošljejo na zadevo, to ni moj problem.

Vzemimo hipotetični primer... si tuja firma BREZ podružnice v Sloveniji, s TTR na tuji banki, ki mora v Sloveniji plačat neko takso. Ti plačaš, ker sodišče tega ne zna poknjižit, nastane problem, in tebi neka pravica propade.

Halooo?

Tukaj bi jaz rekel, da gre za tipično odgovornost sodišča. Ti si svojo obveznost poravnal. Če pa oni niso znali poknjižit, pa to ne more biti tvoj problem.

Kaj pa če vnesem pravilno referenco, pa zaradi napake pri njih zadeva ni pravilno poknjižena? Bom tudi jaz "odgovarjal"?

Mato989 je 3. jul 2019 ob 15:43 izjavil:

Mene zanima če imajo v vseh državah EUja te reference ali smo spet mi nekaj izumili?

Belgijci jih imajo ravno tako. Na večini položnic je sklic in dejansko mislim, da neka večja ekonomija je mrtva brez sklicev. Kdo bo knjižil na roke milijon in več plačil za mobitele. Pa svojčas sem delal z enim billingom za telefonske operaterje in so imeli modul za uparjanje, kjer je sklic bil prva stvar za uparjanje.

Je pa problem, če hočeš z belgijskim TRRjem plačati sloveski sklic in obratno.

matobeli je 3. jul 2019 ob 17:01 izjavil:

...Revolut bi sicer šel kot primarni račun, ampak zadeva z brexitom mu ni v plus...

Revolut ima Litvansko bančno licenco in bo ostal evropska banka tudi po brexitu, kakršenkoli že bo.

perci je 5. mar 2018 ob 15:55 izjavil:

Mimogrede, nekaj sem bral tule, da naj se ne bi dalo rezervacije sredstev za rentacar narediti z debetno MC od N26. No, zdajle sem vzel avto pri Sixt (800 eur odbitne fransize) na Martiniku in ni bilo nobenga problema. Seveda sem imel dovolj kritja.

Pred kratkim sem vzel rentacar na Siciliji pri Sixt in niso hoteli vzet debetno MC od N26. "Company policy" so rekli.
Od NKBM pa je bila OK.

Drugod po Siciliji in Italiji pa N26 kartica seveda ni bila problematična.

jype je 6. jul 2019 ob 23:16 izjavil:

perci je 6. jul 2019 ob 22:51 izjavil:

Kdaj naj bi se to zgodilo? Težko verjamem, da zadnjih 5 let, ker knjiženje pravilnih referenc poteka v celoti avtomatsko.

A "eno nakazilo" že obstaja, ali je treba še vedno izvesti vsaj tri?

Že obstaja - kot e-račun. http://www.fu.gov.si/placevanje_in_izvr...