Vlom v avto

Unknown_001 je 19. okt 2016 ob 17:29 izjavil:

+vandalizem se tu šteje, ker je prišlo do povzročitve dejanske škode.

Vandalizem bi bil, ce bi poskodovala avto namerno pa brez razloga.
Onadva sta ga pa da bi ga lahko ukradla. Ni skoda edino merilo.

Ce zelis iti sebi v skodo... Jaz bi vztrajal na tem znesku, kot je popravilo.

Jaz bi zahteval povračilo stroškov popravila na uradnem servisu, v kolikor se s tem nebi strinjali pa vsaj 1000eur nadomestila, da si omisliš novo vozilo ter prodaš obstoječega.

S tako zahtevo nebi nikogar okoli prinesel, šlo je za spodletelo krajo vozila v kateri je bilo vozilo močno poškodovano.

Sedaj pa moraš TI naokoli po servisih in zafrkavati s stvarmi s katerimi se nebi bilo treba, najverjetneje boš iskal še novo vozilo in še s tem zgubljal čas...zahteva bi bila čisto upravičena.

Poškodovano je dosti več kot pa se sliši. Na stekleno streho so prilepljeni jekleni nosilci, ki so bili odtrgani, ko sta na silo odpirala streho. Zlomljena so vodila, ki so streho premikala. Poškodovano je tesnilo in zvita zaščita pred vetrom. Pri elektroniki pa je zgleda več poškodovano kot pa samo 3 kabli. Odtrgana in polomljena je celotna plastična zaščita pod in nad volanom, prerezanih je bilo več kablov, na armaturni plošči ne svetijo kontrolne luči (sveti samo lučka za dolge luči), ne deluje centralno zaklepanje in posledično je potrebno ročno vnašat kodo, da lahko avto sploh vžgeš.

mancini je 21. okt 2016 ob 21:40 izjavil:

Max lahko dobiš toliko kot je ocenjena totalka
ta je pač en vzvod ki lastnikom v podobnih situacijah ni všeč, ker so oškodovani

to da boš ti dobil 1500EUR za kritje škode na avtu ki je vreden jurja kar lepo pozabi

tako da se kar lepo sprijazni z realno sliko, če pa boš vztrajal da želiš imeti svoj avto popravljen, pa boš moral kriti razliko kar lepo sam in ne starši teh kriminalcev

Neumni zakoni. Kaj če ima predmet (v tem primeru avto) za lastnika večjo vrednost, zgodovinsko, čustveno? Kazen bi morala znašat original dele, servisirano na uradnem servisu. Zakaj bi lastnik iskal neke poceni verzije pri nekvalificiranih mehanikih? Zakaj bi v avto vgrajeval rabljene, zgonjene dele. Mulca sta razbila avto in naj plačata uraden servis pa če stane 3500EUR. Zaradi izjemne slovenske zakonodaje žal to verjetno ni možno.

mancini je 21. okt 2016 ob 21:40 izjavil:

Max lahko dobiš toliko kot je ocenjena totalka
ta je pač en vzvod ki lastnikom v podobnih situacijah ni všeč, ker so oškodovani

to da boš ti dobil 1500€ za kritje škode na avtu ki je vreden jurja kar lepo pozabi

tako da se kar lepo sprijazni z realno sliko, če pa boš vztrajal da želiš imeti svoj avto popravljen, pa boš moral kriti razliko kar lepo sam in ne starši teh kriminalcev

Greš na uradni servis, kjer ocenijo koliko je potrebno vložiti para za popravilo. Če ti rečejo jurja pa pol, pol bo že jurja pa pol.

krneki0001 je 21. okt 2016 ob 18:42 izjavil:

Če sta kable prerezala, da sta avto vžgala, potem sta 3 kable prerezala in to sigurno ni popravilo za 400€

V eni temi nedolgo nazaj smo se pogovarjali o "visokih" cenah električarjev. 400evrov res ni popravila, ker je to dokaj majhna cifra.

xmetallic je 22. okt 2016 ob 00:09 izjavil:

Neumni zakoni. Kaj če ima predmet (v tem primeru avto) za lastnika večjo vrednost, zgodovinsko, čustveno? Kazen bi morala znašat original dele, servisirano na uradnem servisu. Zakaj bi lastnik iskal neke poceni verzije pri nekvalificiranih mehanikih? Zakaj bi v avto vgrajeval rabljene, zgonjene dele. Mulca sta razbila avto in naj plačata uraden servis pa če stane 3500EUR. Zaradi izjemne slovenske zakonodaje žal to verjetno ni možno.

se strinjam, ampak realnost je pri nas žal drugačna

Mehmed je 22. okt 2016 ob 04:20 izjavil:

mancini je 21. okt 2016 ob 21:40 izjavil:

Max lahko dobiš toliko kot je ocenjena totalka

Ja, od zavarovalnice.
Samo zavarovalnica s tem nima nic.

kdo pa??
potem pa bo verjetno treba iztožit povračilo škode, na sodišču pa se bo spet dokazovala višina škode na podlagi izračunov od zavarovalnice

mancini je 22. okt 2016 ob 11:17 izjavil:

kdo pa??
potem pa bo verjetno treba iztožit povračilo škode, na sodišču pa se bo spet dokazovala višina škode na podlagi izračunov od zavarovalnice

Zavarovalnica izbira med zneskom popravila pa vrednostjo avta pa izbere nizji znesek.
Sodisce pa ni zavarovalnica, da bi rabilo tko tehtat, sej ne gre iz njihovega zepa.

Verjetno ima ampak kaksno vezo ima sploh to?
Ti si rekel da lahko dobi max toliko kot je totalka. Kar je res pri zavarovalnici, ne pa na sodiscu.

Hm, pol se pa popravljam.
Un optimist v meni je upal, da bi zglihali razliko.
Nic se bat, je ze crknu.

St235 je 24. okt 2016 ob 17:35 izjavil:

xmetallic je 22. okt 2016 ob 00:09 izjavil:

mancini je 21. okt 2016 ob 21:40 izjavil:

Max lahko dobiš toliko kot je ocenjena totalka
ta je pač en vzvod ki lastnikom v podobnih situacijah ni všeč, ker so oškodovani

to da boš ti dobil 1500EUR za kritje škode na avtu ki je vreden jurja kar lepo pozabi

tako da se kar lepo sprijazni z realno sliko, če pa boš vztrajal da želiš imeti svoj avto popravljen, pa boš moral kriti razliko kar lepo sam in ne starši teh kriminalcev

Neumni zakoni. Kaj če ima predmet (v tem primeru avto) za lastnika večjo vrednost, zgodovinsko, čustveno? Kazen bi morala znašat original dele, servisirano na uradnem servisu. Zakaj bi lastnik iskal neke poceni verzije pri nekvalificiranih mehanikih? Zakaj bi v avto vgrajeval rabljene, zgonjene dele. Mulca sta razbila avto in naj plačata uraden servis pa če stane 3500EUR. Zaradi izjemne slovenske zakonodaje žal to verjetno ni možno.

Odškodnina ni kazen in tudi nima kaznovalnega namena. Je poplačilo dokazljive škode glede na realno vrednost poškodovanega predmeta. Je pa tudi stvar civilnega prava, ki v prvi vrsti strmi k dogovoru med obena stranema.

Tako, da tak brezvezen rant o slovenski zakonodaji pove precej več o tvojem neznanju kot o dejanskem stanju.

mancini je 22. okt 2016 ob 11:23 izjavil:

next3steps je 22. okt 2016 ob 05:04 izjavil:

Greš na uradni servis, kjer ocenijo koliko je potrebno vložiti para za popravilo. Če ti rečejo jurja pa pol, pol bo že jurja pa pol.

samo da boš sam kril razliko

glej zavarovalnica ima ljudi, ki se spoznajo na popravila, točno vedo koliko ur je potrebnih za nek poseg, kaj je potrebno zamenjati, ...

in potem ti oni določijo višino odškodnine ki ti pripada, če si ti poiščeš dražjega izvajalca in presežeš ceno, razliko kriješ sam
enako je pri totalki, če jo presežeš, kriješ sam in ne oni (zavarovalnica) ali tisti ki je povzročitelj škode

SMEŠNO ampak tako to laufa pri nas

Sodišče bo na podlagi sodne cenitve ocenilo škodo, ki je nastala. Niti pod razno pa ne more škoda presegat vrednost predmeta.

Smešno kaj vse laufa pri nas.

Imaš unikatnega Cliota, enega in edinega, takih kot ne delajo več. Spešl model. Vreden 200 evrov.
Barabini ti ga razbijejo vse šipe. Clio ocenjen 200eur, za popravilo stekel pa je potrebnih 500 evrov.
Kako se potem to oceni?
Pretiravam pa vseeno ...

next3steps je 24. okt 2016 ob 19:35 izjavil:

St235 je 24. okt 2016 ob 17:35 izjavil:

xmetallic je 22. okt 2016 ob 00:09 izjavil:

mancini je 21. okt 2016 ob 21:40 izjavil:

Max lahko dobiš toliko kot je ocenjena totalka
ta je pač en vzvod ki lastnikom v podobnih situacijah ni všeč, ker so oškodovani

to da boš ti dobil 1500EUR za kritje škode na avtu ki je vreden jurja kar lepo pozabi

tako da se kar lepo sprijazni z realno sliko, če pa boš vztrajal da želiš imeti svoj avto popravljen, pa boš moral kriti razliko kar lepo sam in ne starši teh kriminalcev

Neumni zakoni. Kaj če ima predmet (v tem primeru avto) za lastnika večjo vrednost, zgodovinsko, čustveno? Kazen bi morala znašat original dele, servisirano na uradnem servisu. Zakaj bi lastnik iskal neke poceni verzije pri nekvalificiranih mehanikih? Zakaj bi v avto vgrajeval rabljene, zgonjene dele. Mulca sta razbila avto in naj plačata uraden servis pa če stane 3500EUR. Zaradi izjemne slovenske zakonodaje žal to verjetno ni možno.

Odškodnina ni kazen in tudi nima kaznovalnega namena. Je poplačilo dokazljive škode glede na realno vrednost poškodovanega predmeta. Je pa tudi stvar civilnega prava, ki v prvi vrsti strmi k dogovoru med obena stranema.

Tako, da tak brezvezen rant o slovenski zakonodaji pove precej več o tvojem neznanju kot o dejanskem stanju.

mancini je 22. okt 2016 ob 11:23 izjavil:

next3steps je 22. okt 2016 ob 05:04 izjavil:

Greš na uradni servis, kjer ocenijo koliko je potrebno vložiti para za popravilo. Če ti rečejo jurja pa pol, pol bo že jurja pa pol.

samo da boš sam kril razliko

glej zavarovalnica ima ljudi, ki se spoznajo na popravila, točno vedo koliko ur je potrebnih za nek poseg, kaj je potrebno zamenjati, ...

in potem ti oni določijo višino odškodnine ki ti pripada, če si ti poiščeš dražjega izvajalca in presežeš ceno, razliko kriješ sam
enako je pri totalki, če jo presežeš, kriješ sam in ne oni (zavarovalnica) ali tisti ki je povzročitelj škode

SMEŠNO ampak tako to laufa pri nas

Sodišče bo na podlagi sodne cenitve ocenilo škodo, ki je nastala. Niti pod razno pa ne more škoda presegat vrednost predmeta.

Smešno kaj vse laufa pri nas.

Imaš unikatnega Cliota, enega in edinega, takih kot ne delajo več. Spešl model. Vreden 200 evrov.
Barabini ti ga razbijejo vse šipe. Clio ocenjen 200eur, za popravilo stekel pa je potrebnih 500 evrov.
Kako se potem to oceni?
Pretiravam pa vseeno ...

Če je dejasko unikaten, one of the kind potem seveda ni ocenjen na 200EUR oziroma ni tako banalno malo vreden glede na povzročeno škodo. Če pa si domišljaš da je unikaten, zato ker ima na haubi odtis od tvoje riti, potem boš pa moral sodišču dokazat, da je zaradi tega bistveno več vreden od primerljivih modelov.

Drugače pa je enostavno: če škoda presega vrednost predmeta, potem bo sodišče določilo škodo v max višini vrednosti. Potem je pa tvoja stvar ali boš popravljal ali menjal.

Ok, morm vprasat ker me res zanima. Kaj pa ce ga tozis samo za razbito sipo/streho od avta? Ne avto kot predmet ampak samo unicen kos?

Ok pa podvprasanje, ce bi op tozu samo za popravilo strehe, ko to dobi pa se za elektroniko, kako bi to izpadlo v praksi? Vsaka zase sta manj vredni od avta, sele skupaj sta problem.

Ok, hvala. Tole odgovori na vsa nasa vprasanja.

St235 je 24. okt 2016 ob 20:17 izjavil:

Če je dejasko unikaten, one of the kind potem seveda ni ocenjen na 200EUR oziroma ni tako banalno malo vreden glede na povzročeno škodo. Če pa si domišljaš da je unikaten, zato ker ima na haubi odtis od tvoje riti, potem boš pa moral sodišču dokazat, da je zaradi tega bistveno več vreden od primerljivih modelov.

Drugače pa je enostavno: če škoda presega vrednost predmeta, potem bo sodišče določilo škodo v max višini vrednosti. Potem je pa tvoja stvar ali boš popravljal ali menjal.

Seveda je unikaten, če je zibelka moji treh otrok (pretiravam, pa vseeno). Ni isto a sm jst pazil na avto vanj nalival najbolj kvalitetno olje, servis na vsakih 15k kilometrov. Al pa nek zgonjen avto ki je sam še za na odpad.

Osebni primer tj. v širši družini, avto malo v letih, redno servisiran z dražjim oljem, original deli. Na servisu kljub kilometrom rekli da je motor v brezhibnem stanju in lahko prevozi še najmanj toliko (350 000 km). Zavarovalnica pravi avto je vreden 1200EUR, več ti ne damo. To je sicer primer prometne nesreče ampak kar hočem povedat je da ni tist faking eurotax vse. Če jaz lahko z avtom naredim še 350 000km pol mi nej zavarovalnica poprav avto v brezhibno stanje. Ne pa da me zajebava in prav nej si drug avto kupim. Za 1200EUR ne dobim avta s katerim bi lahko naredil 350 000 km.

@Lakotnik

Kaj pa načelo restitucije? Ne provociram, resno me zanima. Recimo, avto je vreden jurja. Škode na njem je za 2 jurja. Oškodovanca v bistvu ne zanima, koliko stane popravilo, želi samo avto v enakem stanju, kot je bil. Recimo še, da gre za redek avto, tako da je nemogoče na trgu kupiti enakovrednega, ki bi nadomestil poškodovanega.

Ali ni nepravično, da bi mu sodišče dosodilo npr. 500€ (ker je 500€ še vrednost "rešenih" delov), s čimer si oškodovanec ne bi mogel kupiti enakovrednega avta, ker takšnega na trgu preprosto ni?

Če je tako, je naše odškodninsko pravo IMO zelo nepravično do oškodovanca.

Toliko jebe za nek avto, letnik '99. Zahtevaj naj ti dajo denar za kaj boljšega, če ne jih tožiš.

Arctander je 28. okt 2016 ob 10:22 izjavil:

@Lakotnik

Kaj pa načelo restitucije? Ne provociram, resno me zanima. Recimo, avto je vreden jurja. Škode na njem je za 2 jurja. Oškodovanca v bistvu ne zanima, koliko stane popravilo, želi samo avto v enakem stanju, kot je bil. Recimo še, da gre za redek avto, tako da je nemogoče na trgu kupiti enakovrednega, ki bi nadomestil poškodovanega.

Ali ni nepravično, da bi mu sodišče dosodilo npr. 500EUR (ker je 500EUR še vrednost "rešenih" delov), s čimer si oškodovanec ne bi mogel kupiti enakovrednega avta, ker takšnega na trgu preprosto ni?

Če je tako, je naše odškodninsko pravo IMO zelo nepravično do oškodovanca.

Točna višina odškodnine je stvar posameznega sodnega postopka. Vsak 10 let star clio pač ni unikatno vozilo, ki se ga ne da zamenjat.

Obligacijsko pravo sledi pri določanju odškodnine trem koncpetom. Poleg načela restitucije (obnovitev prejšnjega staja), ki ga omenjaš imamo še načelo ekvivalence (denarna odškodnina) in načelo satisfakcije (odškodnina za nepremožensko škodo). Case by case sodišče preuči najprej ali je vzpostavitev prejšnjega stanja možna in smiselna. Pri čemer sodišče ne gleda ozko na poškodovani predmet ampak širše na njegovo funkcionalnost. Tako recimo (povesem banalen primer) vzpostavitev prejšnjega stanja, če nekdo razbije steklo ni taljenje koščkov in izdelava stekla iz le teh ampak je povsem enakovredna vzpostavitev prejšnjega stanja z menjavo stekla z novim. Tako tudi v primeru poškodovanja vozila ni nujno govorit o tem, da mora bit popravljen točno ta avto. Dodatno lahko oškodovanec sam zahteva, da se škoda izplača v denarni obliki oziroma to dosodi sodišče kadar vzpostavitev stanja ni smislna ali pa celo vzpostavitev stanja ne bi povrnila celotne nastale škode. Dodatno pa na podlagi načela satisfakcije sodišče presoja tudi nepremožensko škodo, ki je lahko nastala. Bistveno je, da mora odškodnina (kakorkoli je že določena)takšna, da njegovo premožensko stanje zaradi storjenega dejanja ni slabše.

Ima pa sodišče tudi diskrecijsko pravico, da odškodino zmanjša v kolikor škoda ni povzročena namerno oziroma zaradi hude malomarnosti, bi pa dškondnina lahko ogrozila status krivca. (načeloma to nima veze z tem primerom).

Bistveno je treba razumet, da odškodnina nima namena kaznovati storilca, niti ni namenjena temu, da se oškodovanec okoristi. Odškodina je pošteno plačilo za povzročeno škodo s katero se pri oškodovancu vzpostavi status quo, torej njegovo premoženjsko stanje pred dogodkom se izenači s tistim po dogodku. Seveda pa je case by case presoja kdaj točno je to to.