Da bo ta tehnologija res uporabna, mora biti predvsem zanesljiva, kar pri vesoljskih poletih ni enostavno. Z včerajšnjo izstrelitvijo rakete Falcon 9 in pristankom prve stopnje na plavajoči ploščadi so postopek uspešno zaključili že tretjič. Prav tako so prvikrat ujeli raketo, ki je satelit ponesla zelo visoko in je posledično letela zelo hitro. Z raketo so namreč v geostacionarno transferno orbito poslali japonski telekomunikacijski satelit JCSAT-14 (prva stopnja seveda ni šla vse do tja), še pred izstrelitvijo pa so verjetnost za uspešno vrnitev rakete ocenjevali na minimalno. Za vrnitev rakete ob izstrelitvi v visoke orbite (npr. geostacionarno) je treba ustaviti in vrniti raketo, ki leti s hitrostjo 2 km/s. Pri nizkoorbitnih izstrelitvah je ta hitrost dvakrat manjša.
Od petih poskusov pristanka na morju jim je uspelo dvakrat, nadaljevali pa bodo še vse letošnje leto. Več kot polovica vseh izstrelitev je namreč takšnih, da se zaradi porabe goriva in želene orbite prva stopnja ne more vrniti na kopno. Razvoj zanesljivega postopka za ponovno uporabo čim večjega dela raketa je ključen za znižanje stroškov izstrelitev.
Ko bo SpaceX prvostopenjsko raketo 1000 takole pristal bomo lahko rekli, da jo vračajo že rutinsko na to ploščad na morju. Naslednji korak je Druga stopnja.
to je rekel musk na twitterju, uradno so pričakovali neuspeh, čeprav je že res, da so to rekli bolj za damage control, če ne bi bilo uspeha. so pa zdaj pokazali, da je mogoče praktično vsak tovor do dobrih 5 ton spravit v geostacionarno orbito in z raketo pristati, verjetno bo vmes še par neuspehov, ampak za te se zdaj že ve, da se jih bo dalo izpilit.
Ko bo SpaceX prvostopenjsko raketo 1000 takole pristal bomo lahko rekli, da jo vračajo že rutinsko na to ploščad na morju.
Se strinjam. Nekako tako, kot so po drugem uspešnem poletu na luno rekli "zdaj je pa to rutina", časopisi so nehali pisati o tem, ljudje so izgubili interes in z njim je izginilo financiranje NASE. Potem so pa v ZDA čez 20 let javnost spraševali, kako daleč mislijo, da so prišli v vesolju in jih je bila večina presenečena, da je vse skupaj 12 ljudi "rutinsko" hodilo po luni preden so vse skupaj ukinili in ni bilo nič z velikopoteznimi načrti o lunarnih postojankah in podobnim.
Nočem reči, da se bo s SpaceX zgodilo kaj podobnega. Navsezadnje so zasebno podjetje. Vseeno se mi zdi zanimivo, kako hitro se take stvari označi kot "rutinske".
"rutinsko" je bilo verjetno mišljeno v smislu sposobnosti izvesti tak tehnični podvig. tudi lunarne misije so s kasnejšimi apolli izgledale tako. vseeno bo verjetno še nekaj eksplozij, preden bodo z 95% zanesljivostjo rakete vračali nazaj nepoškodovane.
Upam da stvar postane čimprej rutinska, pa če je zanimanje javnosti še ali pa ne, ker to ravno ni cilj v Spacexu. Pač tko je v človeški naravi, nekaj časa so bili tudi avtomobili zanimivi se le za vozit, danes je pa vsakodnevna rutina. Bodo pa z drugimi cilji spet navdušili, recimo eden je Falcon heavy, spet drugi pristanek na Marsu itd. Pa saj niso Nasa, ki je odvisna od države ter zanimanja široke javnosti ali politične motiviranosti. Ko bo Spacex izpilil pristanke bodo lahko na ta račun kar nekaj časa mastno služili vsaj dokler ne pride na trg še kakšno konkurenčno podjetje.
Ne moreš imeti vsega verjetno... al pa ja no, ampak... mogoče...
ne vem...
la toya
Rutina ni prevec dobra stvar, ker takrat se zacnejo delat napake.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Z raketo so namreč v geostacionarno transferno orbito poslali japonski telekomunikacijski satelit JCSAT-14 (prva stopnja seveda ni šla vse do tja), še pred izstrelitvijo pa so verjetnost za uspešno vrnitev rakete ocenjevali na minimalno.
Torej... sanse so bile ca 50%!
Od petih poskusov pristanka na morju jim je uspelo dvakrat
To meni pomeni, da je tale "rutinski" pristanek manj kot 50%!!! Torej, ce se nanasam na prejsnji odstavek, je tale vas "rutinski" pristanek imel verjetnost uspesnosti (po statistiki) le minimalno!!!
Z raketo so namreč v geostacionarno transferno orbito poslali japonski telekomunikacijski satelit JCSAT-14 (prva stopnja seveda ni šla vse do tja), še pred izstrelitvijo pa so verjetnost za uspešno vrnitev rakete ocenjevali na minimalno.
Torej... sanse so bile ca 50%!
Od petih poskusov pristanka na morju jim je uspelo dvakrat
To meni pomeni, da je tale "rutinski" pristanek manj kot 50%!!! Torej, ce se nanasam na prejsnji odstavek, je tale vas "rutinski" pristanek imel verjetnost uspesnosti (po statistiki) le minimalno!!!
Prvih pet psotankov ne moreš klicat rutinski. Počasi pa bo postalo rutinsko opravilo.
Z raketo so namreč v geostacionarno transferno orbito poslali japonski telekomunikacijski satelit JCSAT-14 (prva stopnja seveda ni šla vse do tja), še pred izstrelitvijo pa so verjetnost za uspešno vrnitev rakete ocenjevali na minimalno.
Torej... sanse so bile ca 50%!
Od petih poskusov pristanka na morju jim je uspelo dvakrat
To meni pomeni, da je tale "rutinski" pristanek manj kot 50%!!! Torej, ce se nanasam na prejsnji odstavek, je tale vas "rutinski" pristanek imel verjetnost uspesnosti (po statistiki) le minimalno!!!
a ko je prva žarnica zagorela po 1000. poskusu, je bila šansa, da naslednja zagori, 1/1000? malo manj klicajev pa malo več common sensa.
1001 žarnico sigurno ne bi označil za rutinsko. 2000, po 1000 uspešnih, pa lahko, ja. In dva pristanka, četudi zaporedna, nikakor nista rutinska niti od daleč (pa čeprav gre za precej zgodovinski dosežek za moje pojme in še posebej, ker so še sami bili 50:50, da bo ratalo - kje je tu rutina?).
te šanse so v teh vodah zmerom bile en kup bullshita. procent uspešnosti lahko daš vedno samo za dotedanjo statistiko, nikdar pa ne za prihodnjo. NASA sicer ima neke nebuloze z 99.5%, al kolk je že, zahtevano uspešnostjo za človeške misije, ampak smo tud na space shuttlih videli, kak bullshit je to. če dela vse, kot more, je 100%. če fali držalo za helijev tank, je 100%, da bo stvar razneslo. če se menedžerji odločijo space shuttle izstrelit v razmerah, ki so popolnoma zunaj sprejemljivih specifikacij za solid rocket boosterje, ga bo razneslo.
seveda teli pristanki niso rutinski, ampak neuspešnost prejšnjih pač nima vpliva na uspešnost v prihodnje, ker je čisto vsak dosedanji preizkušal drugačen pristop, dokler ga niso naposled zadeli. 50/50 bi bila šansa, če bi videli, da booster malo na random pristaja na ploščadi, pa bi bilo pričakovati, da bo v 50% falil ploščad in padel v vodo. ampak očitno je zadnjič vse delalo, kot je moglo - česar prej niso mogli vedet za take profile misij - in v prihodnje lahko računajo, da dokler poskrbijo, da bo spet delalo vse, kot more, bo stvar isto pristala.
rutína -e ž (i?) 1. izurjenost, izkušenost, pridobljena z delom: imeti veliko rutino v prevajanju; pridobiti si govorniško rutino / družabna, poklicna rutina // nav. ekspr. tehnična dovršenost v izvajanju, podajanju brez ustvarjalnosti, osebne zavzetosti:
Tako da po mojem že za drugega, če je bil prvi uspešen, lahko rečeš, da je rutina. Izvršenost v izvajanju - po definiciji.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
7982884e: verjetno uspeha se seveda da izračunat, če oceniš možnost okvare posameznih delov in kritičnosti teh okvar je izračun razmeroma jasen. Pri vesoljskih zadevah je bil bolj problem iskrenosti do sebe in javnosti kot sama verjetnost.
tisti procenti so za izjavo za javnost ki se nanaša na perfektni svet, v realnosti se pa nanaša zgolj na posamezne komponente v za njih primernem režimu delovanja, kar na koncu dneva zelo redko povzroči tiste nesreče, ki se zgodijo. v realnosti pač ne moreš nikjer zaobjet tega, da bodo menedžerji silili k izstrelitvi v povsem neustreznih pogojih, ko so tisti, ki so delali na delih, ki so kasneje povzročili nesrečo, že vedeli, da bo počilo. ali pa da se odkruši led iz tanka za gorivo in useka ob termalne ploščice.
al pa da bo dobavitelj (primer spacexova lanska nesreča) dal par držalcev za helijeve tanke, ki so popolnoma defektni (daleč pod specifikacijam). če bi pričakovali 1/1000 defektnih delov, bi že zdavnaj zamenjali dobavitelja ali pa jih začeli proizvajat sami.
Kdaj bodo vesoljske ladje namesto teh cigar bolj podobne filmskim? Predvsem tistim, ki imajo - vsaj po videzu - solidno aerodinamiko.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
. 
