Težave s prevodi v nemščino

Kako vemo, pri prevodu iz slovenščine v nemščino uporabiti weil, kdaj pa dass?

Npr. Obžalujem, ker vas moram zavrniti...Torej: Ich bedauere weil ali dass...?

Dobeseden prevod bi bil weil, ampak nekako se mi lepše sliši v tem primeru dass...

Tretja možnost: Ich muss leider absagen, wegen ...

Lepše se sliši zgolj v slovenščini. V nemščini pa bedauern in weil v tem kontekstu ne gresta skupaj.

Bi pa šlo npr.: Weil ich mir keine neue Schuhe gekauft habe, muss ich jetzt bedauern, dass ich an der Wanderung nicht teilnehmen kann.
Ampak tudi tu imaš v končni fazi dass izza besede bedauern...
Še ene par primerov, za vajo 'kaj se lepše sliši'...

Weil sie die Aufnahmeprüfung nicht bestanden haben, müssen wir ihnen mit Bedauern mitteilen, dass ihre Anmeldung somit abgewiesen ist.

Es ist sinnlos ihren Fehler zu bedauern, weil sie noch genügend Möglichkeiten bekommen werden, sich zu beweisen.

Sie werden ihre Entscheidung nicht bedauern, weil sie die Richtige war, auch wenn sie es jetz vielleicht nicht so sehen.

Npr. Obžalujem, ker vas moram zavrniti...Torej: Ich bedauere weil ali dass...?

V nemščini se reče 'Obžalujem, da (dass) vas moram zavrniti ker (weil)....
Mogoče ti bo to boljša orientacija?

Zanima me, ali v povedih kjer uporabimo veznik welche gre glagol na koncu povedi? Gre za trdilne povedi.

Npr.
...,welche lesen wir.

ali

...,welche wir lesen.

Kaj je pravilno?

Ali se uporablja an Vorrat ali auf Vorrat? Npr. kako bi rekli Piva ni na zalogi?

Bier ist nicht an Vorrat.
Bier ist nicht auf Vorrat.

Ali kaj povsem tretjega?

OK, hvala.

Zanima me še kako glasi fraza Sklicujemo se na...

Npr. pri povedi Sklicujemo se na predpise.

Iskal sem:
Wir sind gemäß nach/auf Gesetze, pa ni ravno veliko zadetkov na to temo oz. stavek.

Ali pri passivu z modalnimi glagoli spregamo modalni glagol?

npr.: Zwei Bücher muss gelesen werden...

ali Zwei Bücher mussen gelesen werden.

Aha, ampak preglas nad u ostane tudi v passivu?

Hvala. Pri predlogu za premikanje (npr. iti do nečesa), kateri se najpogosteje uporablja: nach/zu ali kaj tretjega? V angleščini je običajno "to" npr. I am going to the station.

Hvala, pa je možen tudi tak pasiv v nemščini:

Das Buch ist gelesen.

Namesto običajnega:

Das Buch wird gelesen.

Jaz sem našel to razlago (torej 2 pasiva, kjer oba pomenita isti čas):

s Vorgangspassiv = V.P.
- DOGAJANJE (Knjiga je brana = Ein Buch wird gelesen.)
- predstavlja neko dejanje, ne da bi postavili storilca v ospredje

s Zustandspassiv = Z.P.
- REZULTAT (Knjiga je prebrana = Ein Buch ist gelesen.)
- predstavlja rezultat neke dejavnosti kot stanje

Naj še kdo komentira, če je to pravilno, je pa to en študent ekonomije napisal.

hmm23 je 18. jan 2016 ob 16:47 izjavil:

Jaz sem našel to razlago (torej 2 pasiva, kjer oba pomenita isti čas):

s Vorgangspassiv = V.P.
- DOGAJANJE (Knjiga je brana = Ein Buch wird gelesen.)
- predstavlja neko dejanje, ne da bi postavili storilca v ospredje

s Zustandspassiv = Z.P.
- REZULTAT (Knjiga je prebrana = Ein Buch ist gelesen.)
- predstavlja rezultat neke dejavnosti kot stanje

Naj še kdo komentira, če je to pravilno, je pa to en študent ekonomije napisal.

Ni pravilno oz. zelo netipično, ker zustandspassiv lahko uporabimo le za označitev neke (večinoma fizične) spremembe na osebku stavka v trpniku. S knjigo pa ni kobenih sprememb, ko je "prebrana".
Če pa "gelesen" v zgornjih primerih zamenjamo z "geschrieben", so pa primeri vredu.

Potem bi načeloma za Prateritum Passiv lahko uporabljali tudi Ein Buch war geschrieben? Namesto Ein Buch wurde geschrieben...

hmm23 je 19. jan 2016 ob 10:30 izjavil:

Potem bi načeloma za Prateritum Passiv lahko uporabljali tudi Ein Buch war geschrieben? Namesto Ein Buch wurde geschrieben...

Jaz razliko med Zustandspassivom in Vorgangspassivom vidim v tem, da je pri prvem poudarjeno (končno) stanje, pri drugem pa sam proces. Na primer: Das Buch war in schlechtem Stil geschrieben. vs. Das Buch wurde in schlechtem Stil geschrieben. Oboje je pravilno, vendar je v prvem primeru poudarjeno oz. izraženo, da je bila knjiga napisana v slabem slogu(rezultat pisanja je slab slog), v drugem primeru pa je poudarjeno samo dejanje(beri: knjiga je bila pisana v slabem slogu). Slovenščina ima za takšne primere bolj izrazit glagolski vid: knjiga je bila pisana (v slabem slogu) vs. knjiga je (bila) napisana (v slabem slogu).

Nemščina pa pozna tako imenovani aktionsart, ki sicer ni čisto enak slovanskemu aspektu oz. glagolskemu vidu, se pa včasih vseeno tudi pokrivata. Ravno glagol lesen je dober primer za razlago. Če želiš v nemščini posebej poudariti, da si prebral celo knjigo ali del knjige v celoti, lahko rečeš Ich habe das Buch (schon) ausgelesen/durchgelesen. Ich habe das Buch fertig/zu Ende/ganz gelesen. Lahko pa rečeš tudi enostavno Ich habe das ganze Buch (schon) gelesen.

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, je načinov za izražanje slovenskega trpnika in glagolskega vida v nemščini več. V slovenščini in tudi ostalih slovanskih jezikih so skoraj vsi glagoli v parih(dovršni, nedovršni), na primer: kupiti(dovršen, pomemben je končen rezultat), kupovati(nedovršen, poudarjeno je dejanje in trajanje kupovanja). Pri glagolih, kot sta auslesen in durchlesen, gre za vrsto aktionsarta, ki izraža dokončanost dejanja. Takšni glagoli imajo v nemščini pogosto predpone aus, durch, ab. Vendar pa v nemščini uporaba glagolov s temi predponami ni nujna za izražanje dokončanosti dejanja, običajno lahko s prislovi ali s pomočjo konteksta že z drugim(osnovnim brez predpon) glagolom izraziš, kar želiš. V slovenščini pa ni idiomatsko reči na primer Včeraj sem bral celo knjigo. Če tako rečeš, daješ sogovorniku vtis, da želiš povedati, da si celo knjigo sicer bral, a da si nisi vsega zapomnil oz. da je rezultat branja takšen, kot da ne bi prebral cele knjige.

Upam, da sem pojasnil dovolj razumljivo. Je pa to komplicirana zadeva, zato sem samo nakazal globino področja. Kogar zanima, naj si še kaj prebere na internetu o razlikah med aktionsartom in slovanskim aspektom.

SeMiNeSanja, se kar strinjam s tabo. ;) Nisem pa niti profesor nemščine(sem navaden ekonomski tehnik brez diplome :D) niti ni nemščina moj materni jezik, le jeziki me nasploh malce zanimajo pa potem slučajno vem kakšne podrobnosti, ki jih še večina maternih govorcev ne pozna. Je pa povsem res, da je v slovenskih šolah pogosto preveč poudarka na poučevanju slovnice, premalo pa na gradnji besednega zaklada. Ko sem jaz zaključil srednjo šolo, sem imel za sabo štiri leta nemščine po dve uri na teden. Slovnico sem verjetno znal nekako na nivoju B1 v povprečju, besedišče in sposobnost izražanja je bila pa verjetno bližje A2 kot B1, čeprav sem imel pri nemščini same petice vsa štiri leta. Potem sem rabil še 15 let solo učenja, v glavnem preko interneta, pa imam še danes slabši besedni zaklad od praktično katerega koli maternega govorca. ;) Za res dobro znanje jezika je potrebno vsaj par let živeti v državi, kjer večina ljudi uporablja jezik, ki se ga želiš naučiti.

Ne sekiraj se ti preveč, če ne poznaš teorije, saj imaš že v izhodišču prednost kot native speaker in za dobro razumevanje in rabo jezika ne potrebuješ nobene teorije. Za ostale, ki pa nimamo te sreče, pa povsem brez teorije ravno ne gre. Nekaj slovnice torej človek že mora znati, vendar dosti več od osnov ni potrebno, ker ostalo se potem iz prakse naučiš. Veliko pomembneje je delati na širjenju besednega zaklada, slušnem razumevanju in aktivni rabi jezika(pisanje, govor), slovnica potem nekako kar gre, ko prebereš in slišiš dovolj primerov.

Po mojem bo Abfallring ali kaj podobnega, čeprav prvič sploh slišim za to reč.

To se išče ja, hvala!