AnandTech - Western Digital je predstavil prvi 10-terabajtni disk, ki uporablja tehnologijo HelioSeal, kar z drugimi besedami pomeni, da je nepredušno zaprt in napolnjen s helijem. Kot je v novejšem času že običaj, uporablja disk tudi pravokotno zapisovanje podatkov na ploščo (PMR), tako da so s sedmimi ploščami z gostoto zapisa 816 Gb/kvadratni palec uspeli doseči 10 TB. Western Digital poudarja, da zaradi zmanjšanega trenja zavoljo uporabe helija disk porabi 56 odstotkov manj energije na terabajt kot klasični diski. To pomeni 0,5 W/TB v stanju pripravljenosti, med obratovanjem pa največ 10 W. Deklarirana hitrost zapisovanja in branja znašata 225 in 249 MB/s, kar seveda velja za zaporedni dostop do podatkov, priključuje pa se disk prek SATA 6 Gb/s ali SAS 12 Gb/s.
Disk z neizvirnim imenom Ultrastar He10, ki ga je razvila WD-jeva pozdružnica HGST (nekdanji Hitachi), je verjetno tudi zadnja točka v razvoju diskov s PMR. Za nadaljnje povečevanje kapaciteto bo treba prestopiti na SMR, ki ga recimo Seagate že uporablja namesto helija. Pri uporabi SMR se podatki na disk zapisujejo deloma en čez drugega, ker za branje ne potrebujemo tako široke sledi kot za zapisovanje. To pa pomeni, da je treba pri prepisu podatkov zapisati tudi del nespremenjenih podatkov, kar nekoliko podaljša čas pisanja. Ti diski potrebujejo pametno logiko in sodelovanje z operacijskim sistemom, da upočasnitve niso moteče. Helijevi diski pa imajo to prednost, da z vidika operacijskega sistema ne delujejo nič drugače kakor običajni. Končni rezultat evolucije bo verjetno uporaba obojega, s čimer WD do leta 2020 načrtuje 20 TB velike diske.
Western Digital še ni povedal, koliko bodo novi deseterabajtni diski stali. Namenjeni bodo uporabi v poslovnih okoljih.
Zgleda, da SSDkar se vsaj kapacitet tiče nebo konkurenčen v segmentu €/Gb v primerjavi z mehianičnimi diski še lep čas in kar se tiče reševanja podatkov.
Zgleda, da SSDkar se vsaj kapacitet tiče nebo konkurenčen v segmentu €/Gb v primerjavi z mehianičnimi diski še lep čas in kar se tiče reševanja podatkov.
Me zanima življenjska doba takšnih diskov. Helij je poleg vodika najtežje hranit v zaprtih sestavih, zato se ga rabi za detekcijo puščanja na vakuumskih napravah. In ko helija ni, pa glava struži po diskih?
Never trust a computer you can't throw out a window
Torej bomo ob okvari naenkrat izgubili ne 4, ne 6, ampak kar 10 TB podatkov. Rebuild v RAIDu bo trajal pa koliko, mesec? No, pametni smo z RAIDa že davno prestopili na kaj boljšega in naprednejšega.
Torej bomo ob okvari naenkrat izgubili ne 4, ne 6, ampak kar 10 TB podatkov. Rebuild v RAIDu bo trajal pa koliko, mesec? No, pametni smo z RAIDa že davno prestopili na kaj boljšega in naprednejšega.
1. To velja vedno, ne glede na medij. Več podatkov kot imaš, več jih lahko izgubiš.
Me zanima življenjska doba takšnih diskov. Helij je poleg vodika najtežje hranit v zaprtih sestavih, zato se ga rabi za detekcijo puščanja na vakuumskih napravah. In ko helija ni, pa glava struži po diskih?
Dobro vprašanje. Če helij sam uhaja, potem nebi smelo priti do struženja.
Helium leaks through cracks should not be confused with gas permeation through a bulk material. While helium has documented permeation constants (thus a calculable permeation rate) through glasses, ceramics, and synthetic materials, inert gases such as helium will not permeate most bulk metals.
Nekateri pač potrebujemo za svoje delo kapacitete v rangu nekaj deset 10TB diskov in pri tem moramo seveda poskrbeti za varnost podatkov, hitrost prenosa podatkov,... Seveda smo zato pripravljeni plačati nekoliko več a vendar se da ogromno prihraniti s pametno konfiguracijo storage potreb in workflowom. Tako 10TB HDD omogoča malo fleksibilno in cenejšo rešitev. Seveda pri potrebnih količinah podatkov in hitrostih cloud rešitve odpadejo razen če kdo šenka 10Gb povezavo, ki bo s to hitrostijo tudi stalno delala. Za doma pa je pa seveda 10TB lahko že čista perverzija.
In če prične ta disk spušat helij in na koncu ves helij izpuhti ? disk ckrne ?
Ne vidim zakaj, vakuum je glede trenja idealna resitev. Razen, ce bi prislo do deformacij zaradi zunanjega pritiska). Ce je govora samo o uhajanju helija.
Bilo bi potrebno vedeti s kaksno hitrostjo helij uhaja in s kaksno hitrostjo vstopa zrak (ce vstopa v disk). Brez dvoma pa so ze izvedli studijo, mogoce ima kdo kaksne uradne podatke?
Torej bomo ob okvari naenkrat izgubili ne 4, ne 6, ampak kar 10 TB podatkov. Rebuild v RAIDu bo trajal pa koliko, mesec? No, pametni smo z RAIDa že davno prestopili na kaj boljšega in naprednejšega.
1. To velja vedno, ne glede na medij. Več podatkov kot imaš, več jih lahko izgubiš.
2. Na kaj točno ste "ta pametni" prestopili ?
ZFS. Za shranjevanje podatkov je "top". Tako mi je všeč, da ga uporabljam še doma za centralno shrambo.
Primer: Kaj se zgodi, ko se v običajnem RAID-5 pojavijo slabi sektorji (in posledično URE) na 2 diskih? Celoten volume je izgubljen, saj kontroler ob samo enem URE vrže cel disk ven. Pri ZFS RAIDZ se lahko pojavijo slabi sektorji na čisto vseh diskih, pa dokler niso na najmanj (pariteta+1) diskih v okvari sektorji za iste podatke, so podatki v celoti ohranjeni in sektorji samodejno remapirani (self healing). Če pa so, je izgubljena samo tista datoteka, na katero se ti slabi sektorji nanašajo. Potem je tu še zagotavljanje integritete podatkov, snapshoti, lahko uporabiš cenene diske različnih proizvajalcev in modelov, ... Skratka, ogromno prednosti. Ena od slabosti je zahteva po malo specifični strojni opremi, ampak nič takega, kar se ne bi dalo odobiti.
Me pa zanima, kakšna bo cena teh 10 TB diskov. Ravno sem gledal online ponudbo in ugotovil, da se dobi 8 TB disk že za 220 €, to je resnično zelo poceni in na TB ceneje kot 2, 4 ali 6 TB diski.
Mislim da pretiravate s tem da bi helija zmanjkalo v disku čez nekaj let. Če je tlak v disku izenačen z zunanjim tlakom, se mi ne zdi mogoče da bi lahko helija v disku "zmanjkalo". Tudi če ta konstantno prehaja čez material, bi ga podtlak zadrževal v ohišju, saj zrak ne more vstopiti. V najslabšem primeru bi čez nekaj let ostalo 1 bar helija v disku ;)
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Zgleda, da SSDkar se vsaj kapacitet tiče nebo konkurenčen v segmentu €/Gb v primerjavi z mehianičnimi diski še lep čas in kar se tiče reševanja podatkov.
Hehe, trol detektor mi je polomil .
Tudi glede malih kapacitet ni konkurenčen, a se ga vseeno kupi zaradi drugih lastnosti.
Mislim da pretiravate s tem da bi helija zmanjkalo v disku čez nekaj let. Če je tlak v disku izenačen z zunanjim tlakom, se mi ne zdi mogoče da bi lahko helija v disku "zmanjkalo". Tudi če ta konstantno prehaja čez material, bi ga podtlak zadrževal v ohišju, saj zrak ne more vstopiti. V najslabšem primeru bi čez nekaj let ostalo 1 bar helija v disku ;)
Pravzaprav se motis. Ker sistem ni reverzibilen. Ko enkrat atom helija zapusti disk je to to. Razen, ce helij v disku nadomesti zraka oz. katera izmed komponent zraka. V obeh primerih helija nekoč zmanjka.
Sem prepričan, da imajo diski zadovoljivo tesnenje, ki zagotavlja delovanje vsaj 5 let.
To že, ampak samo v primeru, če je helij v disku pod tlakom večjim od atmosferskega, atom helija namreč ne more "zapustiti" ohišja diska, ker bi drugače nastal podtlak. Recimo če je zunanji tlak 1 bar, bi čez nekaj let ostalo natanko za 1 bar helija v disku, manj kot to pa je nemogoče.
In če prične ta disk spušat helij in na koncu ves helij izpuhti ? disk ckrne ?
Ne vidim zakaj, vakuum je glede trenja idealna resitev. Razen, ce bi prislo do deformacij zaradi zunanjega pritiska). Ce je govora samo o uhajanju helija.
Bilo bi potrebno vedeti s kaksno hitrostjo helij uhaja in s kaksno hitrostjo vstopa zrak (ce vstopa v disk). Brez dvoma pa so ze izvedli studijo, mogoce ima kdo kaksne uradne podatke?
Problem nastane, ko igla nima na cem plavat, ko zmanjka blazine,v tej tocki helija in potem ali igla drsa po plati ali pa jo premakne prevec stran od plate in nezmore prebrati ppdatkov.
Ce eksplicitno ne odgovorim osebam PNG ali PR,..I dont care about your opinion.
Mislim da pretiravate s tem da bi helija zmanjkalo v disku čez nekaj let. Če je tlak v disku izenačen z zunanjim tlakom, se mi ne zdi mogoče da bi lahko helija v disku "zmanjkalo". Tudi če ta konstantno prehaja čez material, bi ga podtlak zadrževal v ohišju, saj zrak ne more vstopiti. V najslabšem primeru bi čez nekaj let ostalo 1 bar helija v disku ;)
Pravzaprav se motis. Ker sistem ni reverzibilen. Ko enkrat atom helija zapusti disk je to to. Razen, ce helij v disku nadomesti zraka oz. katera izmed komponent zraka. V obeh primerih helija nekoč zmanjka.
Sem prepričan, da imajo diski zadovoljivo tesnenje, ki zagotavlja delovanje vsaj 5 let.
Če sem odkrit, takega diska ne kupim.
Imam 10+ let star Hitachi disk, ki lepo ropota, 'nabral' je pet relociranih sektorjev, ter cca 50 tisoč delovnih ur. Ni dosti, malo pa tudi ne.
Mislim, da še kar drži in se ne sekiram preveč.
Izkušnje kažejo, da je to 'tesnenje' lahko po dolgih letih vprašljivo.
Mercedez je imel xenonske luči in so trdili, da to dihta. Dejansko po več letih ni dihtalo. Eden od mojih avtov je imel vodno hlajen alternator. Tekočina je pronicala skozi liti aluminij. Po 8 letih je alternator bil vedno fuč, tudi na mojem.
Za alu okna so trdili, da plin noter zdrži ne vem koliko časa.
Iz prakse vam povem, da 20 let ne zdrži (kupil stavbo s takimi super duper okni).
Skratka... Ti plini in delovanje naprav, kjer so plini ujeti v napravo... Skeptičen sem. 5 let bo delalo, zna biti, da bodo pa 8 leto kot alternatorji pocrkali ko muhe.
Primer: Kaj se zgodi, ko se v običajnem RAID-5 pojavijo slabi sektorji (in posledično URE) na 2 diskih? Celoten volume je izgubljen, saj kontroler ob samo enem URE vrže cel disk ven.
Stari, ampak stvar še vedno uporablja RAID mehanizme. Ja, mogoče so zapakriani v FS in mogoče ne veljajo za celotno maso sektorjev, ampak brez skrbi, "tapametni" niste nehali uporabljati RAID s tem ko ste prešaltali na ZFS/BTRFS whatever.
ZFS je "isto sranje, drugo pakovanje". Je samo toliko lepši, da je malo bolj prijazen do storage admina kot kake block level čarolije. Drugače crkne ravno tako kot katerikoli drug FS, ko ga napadeš z resnim io loadom. Don't ask me how I know that ... Ja, za "shranjevanje podatkov" ga uporabljam že nekje od 2006, ampak samo za shranjevanje, namesto magnetnih trakov :)
Brane22 in pegasus, očitno delata nekaj narobe. Z vama se nikakor ne morem strinjati. Ker pa ne bi rad zasmetil teme, mi je čisto sprejemljivo, da ostanemo vsak na svojem bregu :) P.S. ZFS ni zgolj FS, niti zgolj RAID, ampak je vse to in še kaj drugega zraven.
Stari, preveč se pališ na specializirano podatkovno bazo, kar Z/X/etc/FS v bistvu je.
Tisti superlativi veljajo predvsem za uproabnike tipa Google, FB itd, ki premetavajo nepregledna polja diskov cel cajt. Zate pride v igro precej drugih faktorjev, ki spremenijo enačbe.
Ja, še vedno je fajn imeti dodatne strukture v metapodatkih, ni pa to tak big deal, da bi zdaj zaradi njega šel premetavat celo polje z ext4 na RAID.
Kar se izpada diskov tiče, been there, done that z večimi diski v RAID-5 hkrati, pa sem sestavil polje nazaj. Vsi ti claimi o ZFS, no ja. Zgodovina pravi, da se te legende širijo kot nekakšen virus iz ust do ust folka, ki pojma nima o čem govori, rad pa bi v nekaj verjel.
Kaj od tega je res, dojameš potem, ko to dejanjsko sam rabiš, takrat pa pogosto ostaneš v dreku.
Vsi ti vdealni avtomatizmi, ki da rešujejo take in drugačne probleme imajo tudi svoje slabe strani in naloga razvijalcev je, da jih skozi prakso spolirajo do te mere, da ti pomagajo bolj kot ti komplicirajo življenje. Tega pa še nismo videli, vse kar imamo, so govorice in izkušnje velikih datacentrov.
Zato prosim brez religioznih izkušenj na to temo. Se bo že pokazalo kako in kaj.
Kar se diskov tiče, verjetno je del višje cene tudi v tem.
A tudi če do izpusta pride, ni videti,d a bi bil to nerešljiv problem. GA pač profi spet nafila s helijem. Če prav razumem, zrak prinese samo večje trenje in mehanični šum pri lebdenju glave.
Diski so videti veliko bolj robustni, verjetno ravno iz tega vzroka - ker morajo dihtati in se upirati spremembam pritiska.
Sicer pa je dihanje diska manj zahtevna naloga od recimo dihtanja okna. Disk je veliko bolj zaprt. Ležaji so v celoti znotraj ohišja, elektronika deloma tudi (ojačevalniki signala glav), ven pelje samo en mali konektor.
ZFS je "isto sranje, drugo pakovanje". Je samo toliko lepši, da je malo bolj prijazen do storage admina kot kake block level čarolije. Drugače crkne ravno tako kot katerikoli drug FS, ko ga napadeš z resnim io loadom. Don't ask me how I know that ... Ja, za "shranjevanje podatkov" ga uporabljam že nekje od 2006, ampak samo za shranjevanje, namesto magnetnih trakov :)
Jaz ga uporabljam kot shared storage na FreeNAS. Ne kaj posebnega 6x2TB, 4 core CPU, 32GB RAM. V nasprotju s priporočili ga uporabljam na virtualni mašini.
In to kljub crknjenim diskom (občasno) v redu dela. Dva quad cpu, 8 core each, HT serverja imata to za backstorage.
Brane22 - Še bolj pametni pa so pričeli z selekcioniranjem podatkov, tako da se tisti res pomembni shranjujejo na več naprav, potem pa po pomembnosti na manj. Če so pa vsi podatki pomembni, potem je nekaj narobe z organizacijo.
Nekateri pač potrebujemo za svoje delo kapacitete v rangu nekaj deset 10TB diskov in pri tem moramo seveda poskrbeti za varnost podatkov, hitrost prenosa podatkov,... Seveda smo zato pripravljeni plačati nekoliko več a vendar se da ogromno prihraniti s pametno konfiguracijo storage potreb in workflowom. Tako 10TB HDD omogoča malo fleksibilno in cenejšo rešitev. Seveda pri potrebnih količinah podatkov in hitrostih cloud rešitve odpadejo razen če kdo šenka 10Gb povezavo, ki bo s to hitrostijo tudi stalno delala. Za doma pa je pa seveda 10TB lahko že čista perverzija.
.
. 
Izpadeš ful cool.