Normiran s.p. vprašanja... ?

jaz ko sem odprl sp povedal približne prihodnke in mi je referentka potem povedala koliko naj plačujem.
za nadaljna leta pa potem ob letni oddaji bilance potem vidiš koliko plačuješ.

Beli_Zajcek je 3. okt 2021 ob 05:45 izjavil:

"Spoštovani,


V Zakonu o pravilih cestnega prometa (Ur.l.RS, št. št. 109/10 in 57/12; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) ni določbe, ki bi izrecno urejala prepoved vožnje pod vplivom alkohola v povezavi službenimi vozili, v smislu kot izhaja iz vašega vprašanja, zato se v zvezi s tem smiselno uporabljajo določbe 104. in 105. člena ZPrCP.
V 104. členu ZPrCP je namreč določeno, da voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola. Učitelj vožnje ne sme usposabljati kandidata za voznika motornega vozila in spremljevalec ne sme spremljati voznika, če je pod vplivom alkohola. Pod vplivom alkohola je voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, ki ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, in voznik, ki tudi pri manjši koncentraciji alkohola kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. Ali je voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec pod vplivom alkohola, se ugotavlja z ustreznimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom.
V prvem odstavku 105. člena ZPrCP je taksativno našteto, kateri so vozniki, ki jim je določena meja alkohola 0,0 g/kg krvi ali 0,0 mg/l. Drugi vozniki pa imajo lahko do vključno 0,5 g alkohola/kg krvi ali 0,5 promilov — ob pogoju, da ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu.
V kolikor torej v vašem primeru ne gre za voznika iz prvega odstavka 105. člena, se uporablja določba drugega odstavka 105. člena. Ob tem pa velja opozoriti na morebitno kršitev delovnopravne zakonodaje (uživanje alkohola med delovnim časom)."


Lep pozdrav.

Služba za odnose z javnostmi
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Torej če je s službenim avtom službeno potovanje in je v avtu več oseb = 0,0%, če pa imaš zasebno vožnjo potem so običajne omejitve.

Pomota, v bistvu če nisi nič od naštetega, lahko voziš službeno vozilo v službenem času z 0,5 alkohola, če službeni pravilniki to dovoljujejo:

(1) V cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu:
1. voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE;
2. voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe;
3. voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago;
4. poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic;
5. voznik, ki preizkuša avtomatizirano vozilo ali sistem za avtomatizirano vožnjo;
6. učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila;
7. kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila;
8. spremljevalec;
9. voznik začetnik;
10. voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja;
11. voznik motornega vozila, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi;
12. voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje prepoved vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto;
13. voznik, ki prevaža skupino otrok.

Tole je za prispevke https://mladipodjetnik.si/novice-in-dog...
Tole pa ta akontacijo dohodnine https://www.fu.gov.si/poslovni_dogodki_...

FireSnake je 14. okt 2021 ob 14:43 izjavil:

Verjetno ste že odgovorili: ali za nakazila rabiš poseben račun? Poslovni?

Moraš imeti račun, ki ima oznako T.
https://www.ajpes.si/novica/Uporaba_ene...

Še nekaj branja na to temo:
https://data.si/blog/ajpes-objavljen-ra...
https://mladipodjetnik.si/podjetniski-k...

Oznake:
https://www.ajpes.si/Registri/Transakci...

Mislil sem, da je tole najcenejše:
https://n26.com/en-eu/plans-business
N26 Business Standard

Prejšnjo objavo mi je zalimalo na staro objavo.

prozac je 19. okt 2021 ob 09:37 izjavil:

malo preveri.
Ko sem podpisoval zadnjo pogodbo z angleško rekrutersko agencijo, so zahtevali, da imam bančni račun odprt v državi , kjer je sedež podjetja. Mogoče se da to spremenit, samo se meni s tem ni bilo potrebno ukvarjat, ker itak uporabljam banko v Sloveniji.

Pri kateri agenciji so taki idioti?

Zanimivo.
Kaj ne to vižo pravi država za potrebe normiranega SP?
Bo treba poklicat pa se malo pozanimat.

če imaš račun v tujini, ga prijaviš na FURS in zraven označiš, ali gre za račun ki bo uporabljan tudi v poslovne namene ali ne. Tam daš kljukico in zadeva rešena. Takrat se tudi potem tretira kot T račun. če pogledaš na ajpes pod s.p., vidiš te račune.

jabe je 19. okt 2021 ob 20:24 izjavil:

če imaš račun v tujini, ga prijaviš na FURS in zraven označiš, ali gre za račun ki bo uporabljan tudi v poslovne namene ali ne. Tam daš kljukico in zadeva rešena. Takrat se tudi potem tretira kot T račun. če pogledaš na ajpes pod s.p., vidiš te račune.

Imam digitalni certifikat.
Potem bi lahko to sam uredil.

Miha 333: ravno to je tudi moj pomislek.

@amacar: sploh ne vem, zakaj se ti napihuješ nekaj. Se znaš se razpočiti, jebote.
Če nisi sposoben razumeti kaj sem jaz želel vprašati sploh ne odgovarjaj.
Sploh pa tvoje napihovanje ne prinese nobene nove informacije. Drugič se raje vzdrži, ne bo nič narobe.

Dobil sem ponudbo za delo, kjer bom po približno pol leta presegel mejo 50k€ in bom moral postati DDV zavezanec. Zanima me, če se mi bolj splača postati DDV zavezanec kar na začetku ob ustanovitvi normiranega s.p.ja, ali je bolje, da to naredim takrat, ko bom presegel mejo? Zaenkrat bi moral biti samo atipični DDV zavezanec, ker bom račune pošiljal stranki v EU.

Gre seveda za programiranje, zato nimam nekih hudih stroškov, ki bi si jih lahko odbil z nakupom opreme ali podobnih zadev.

Ali ima sploh smisel, da pol leta furam atipičnega DDV zavezanca, ali je bolje, da kar prostovoljno vstopim v sistem DDV, da ne bom po pol leta rabil tega ponovno početi in spreminjati nove račune.

Bolje, da si takoj pravi zavezanec. Ker birokracije imaš v obeh primerih enako - dva e-obrazca na mesec.

Hmm, res bom imel samo eno podjetje iz EU, ki mu bom izdajal račune. To pomeni, da sem lahko vedno atipični DDV zavezanec, ne glede na to, da bom presegel 50k?

Ziga Dolhar je 23. okt 2021 ob 20:16 izjavil:

velikBrokoli je 23. okt 2021 ob 11:12 izjavil:

Hmm, res bom imel samo eno podjetje iz EU, ki mu bom izdajal račune. To pomeni, da sem lahko vedno atipični DDV zavezanec, ne glede na to, da bom presegel 50k?

Upoštevaje dejstvo enega samega naročnika, vsekakor poskrbi, da bodo v pogodbi kolikor se le da izključeni elementi delovnega razmerja.

A ni ze dovolj, da je podjetje v tujini? A bi lahko drzava zahtevala, da ga firma v drugi drzavi zaposli?

Kako je pa pri normirancu?

Lahko nabaviš brez davka?

Hvala.

Na podlagi česa se pa FURS to odloči? Ker sam imam isti primer, en naročnik iz EU in delam za njega 99%, ostalih 1% so (zelo) redki naročniki iz drugih držav, tudi izven EU. Delam pa na svoji opremi katero sam kupim (kupim kot fizična oseba zaradi boljših pogojev garancije), sam kupim licence za software (so vezane na podjetje), delam od doma in delam kadar meni paše. Edino iz česar bi lahko smatral kot delovno razmerje je, da mi naročnik odredi kaj je potrebno storiti.

Ker pa vidim da si pravnik in sklepam da še koga drugega zanima, bi lahko podal približno oceno za koliko bi sestavil pogodbo za katero si prepričan da bo FURS zadovoljen z njo?

Ziga, bi imel še jaz eno vprašanje;
Sem redno zaposlen v podjetju X. Obstaja možnost, da bi v podjetju Y opravljal občasna svetovanja, etc... Podjetji sta sicer v sorodu (delni lastnik podjetja X je tudi delni lastnik podjetja Y, ampak se podjetja ukvarjata z drugačno tematiko). Razmišljal sem, da bi odprl "popoldanski S.P.; normiranec", ker bi podjetju Y izdajal račune po potrebi; predvidevam da bi šlo za občasna dela, tako da bi šlo na leto za cca 3, oz. 4 račune.
Zanima me, ali bi se opravljena dela v podjetju Y štela kot delovno razmerje ker bi izdajal račune samo podjetju Y, ne bi bilo podjetij Z; W, etc...?

Hvala za odgovor!

koli99 je 24. okt 2021 ob 19:59 izjavil:

Ziga, bi imel še jaz eno vprašanje;
Sem redno zaposlen v podjetju X. Obstaja možnost, da bi v podjetju Y opravljal občasna svetovanja, etc... Podjetji sta sicer v sorodu (delni lastnik podjetja X je tudi delni lastnik podjetja Y, ampak se podjetja ukvarjata z drugačno tematiko). Razmišljal sem, da bi odprl "popoldanski S.P.; normiranec", ker bi podjetju Y izdajal račune po potrebi; predvidevam da bi šlo za občasna dela, tako da bi šlo na leto za cca 3, oz. 4 račune.
Zanima me, ali bi se opravljena dela v podjetju Y štela kot delovno razmerje ker bi izdajal račune samo podjetju Y, ne bi bilo podjetij Z; W, etc...?

Hvala za odgovor!

Če te pravilno razumem, bi ob svoji redni zaposlitvi za podjetje X, delal preko popoldanskega s.p. tudi za podjetje Y. V tem primeru težav z dokazovanjem, da ne gre za delovno razmerje, načeloma ne bi smel imeti, saj boš redno že zaposlen nekje (redna zaposlitev za polni delovni čas pri dveh podjetjih hkrati ni mogoča).

Za vsak slučaj ti pa svetujem še, da si pozoren glede tega kakšne storitve boš zagotavljal podjetju Y. Zakon o delovnih razmerjih namreč v 39. členu določa:

(1) Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

(2) Delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla.

Če gre za konkurenčno dejavnost, boš potreboval soglasje svojega trenutnega delodajalca.

Res je.

Popoldanski sp ima prispevke v visini nekaj deset eur na mesec. Men se zdi, da je vso tisto odpiranje in zapiranje drazje od tega, ce racunas svoj cas. :D Plus, ce vmes dobis se kak sidegig, ne mores izdat racuna. Oziroma mors it spet v odprtje.

rpispevkov je 65€, potem je še dohodnina. 0-4°% praviloma

za normiranega da. Odgovor se je glasil na popoldanski sp. Potem si pa lahko normirani in plačaš 4% ali pa navadni in prikazuješ stroške. Tam si lahko na nuli, v minus ne greš, ker pridejo na vrata trkat. Čim pa si na več kot 4% pri dejanskem, pa se seveda urno prestaviš na normiranega, torej max 4%.

sandmat je 25. okt 2021 ob 09:49 izjavil:

Ziga Dolhar je 24. okt 2021 ob 18:49 izjavil:

Ocena FURS-a (in smiselno enako delovnega sodišča, delovnega inšpektorata), ali gre za delovno oziroma odvisno razmerje, ali pa resnično za razmerje z neodvisnim izvjalalcem ni odvisna le od same pogodbe, pač pa tudi od dejanskega načina izvrševanja pogodbe. Uporaba lastne licenčne opreme je recimo že en koristen element, prav tako vezanost na izvedbo projekta namesto na neke ure "obvezne delovne prisotnosti" :). Ti pa (tudi zaradi dejstva, ker se gleda dejanski način izvrševanja) noben odvetnik ne more garantirati, da FURS ne bi štel, da gre za delovno oz. odvisno razmerje.

Za podjetje iz tujine je tako FURS odločil natanko 0-krat v svoji zgodovini.

Za "podjetja iz tujine" je FURS ne le odločil malo večkrat kot 0-krat, ampak je za nekatera tudi ugotovil, da imajo v Sloveniji zaradi angažiranja "podjetnikov" tudi stalno poslovno enoto.

Ziga Dolhar je 25. okt 2021 ob 10:02 izjavil:

Za "podjetja iz tujine" je FURS ne le odločil malo večkrat kot 0-krat, ampak je za nekatera tudi ugotovil, da imajo v Sloveniji zaradi angažiranja "podjetnikov" tudi stalno poslovno enoto.

Daj primer? Zgolj zato, ker delaš za podjetje iz tjujine, ki nima podružnice v državi, nisi FURSU popolnoma nič dodatno dolžen. Enako delovna inšpekcija ne bo kar pisala kazni. Še več, če delavcu ustreza takšno razmerje s firmo v Sloveniji, delovna inšpekcija zgolj reče "ok" in gre dalje.