Pot bi se morala nadaljevati s postanki v Phoenixu, New Yorku, Španiji in Abu Dabiju. V trinajstih etapah bi tako preleteli 35.000 kilometrov. Letalo je zelo odvisno od vremena, saj zaradi širokega razpona kril (72 metrov) ne more leteti skozi nevihte. Prav tako je omejen doseg v temi, saj brez sončne svetlobe porablja energijo iz baterij, zaradi česar bi lahko projekt dokončali do septembra; kasneje bo na severni polobli premalo svetlobe.
Ne bo šlo, zapletlo pa se je ravno pri baterijah. Te so v zadnji etapi utrpele poškodbe, zaradi česar letalo ne more nadaljevati misije. Do prihodnjega aprila, ko bodo lahko nadaljevali, bo letalo v hangarju na letališču Kalaeloa. V tem času bodo popravili baterijski paket in opravili nekaj preizkusnih letov, preden se bodo aprila podali do zahodne ameriške obale.
Problem je bilo pregrevanje baterij na zadnji, maratonski etapi. Zaradi predebele izolacije se niso dovolj hladile, kar je povzročilo nepopravljive poškodbe na nekaterih celicah. Letalo je bilo primerno dizajnirano za let, težave pa so nastopile pri naglem dvigu, ko so morale baterije zagotavljati visoke tokove. Letalo je namreč podnevi letelo visoko, ponoči pa nizko. Prav pri enem vzpenjanju je previsoka hitrost dviga poškodovala celice. Alternativa je bila letalo odvreči v Pacifiku in izskočiti s padalom.
To niso prve težave pri projektu. Letalo je vmes dva meseca počivalo na Kitajskem, ker vreme preprosto ni dopuščalo leta. Ob vzletu so se po samo dveh dneh odločili, da ne bodo prečkali oceana, temveč bodo zasilno pristali v Nagoji, ki ni bila med prvotno začrtanimi cilji. Tam se je poškodovalo eno izmed kril zaradi neurja. Tudi let do Havajev ni šel brez težav, saj je vmes Borschberg že razmišljal, da bi obrnil in pristal. Na koncu se je odločil, da let nadaljuje, a je imel težave z nedelujočim avtopilotom.
Zgodba se bo nadaljevala aprila, če bo šlo vse po načrtih.
