Rentgenski valovi.

Dober večer..
Mogoče kdo ve,kako "izdelati"rentgenske žarke z anodo in katodo,potrebujem to za neki eksperiment..
Je to sploh varno?
Koliko je drgač sevanja?

Sevanja je kolikor ga "narediš", se pravi odvisno od moči vira. Je pa to sevanje po definiciji ionizirno, kar pomeni, da vpliva na kemično sestavo okolja (tudi na kemično sestavo tebe) in je zdravlju škodljivo.

Varno ni. Vsaj ne samo od sebe. Pred takim projektom se je potrebno temeljito poučiti o radiološki varnosti. Začneš lahko tukaj, morda bo kdo prilepil še kaj boljšega.

En izmed načinov za razmeroma šibek vir bi bil, da poiščeš star (čim starejši) televizor na katodno cev in mu prekomerno povečaš napetost na katodi. Ne vem sicer, kako se DIYjevci lotevajo zadeve, verjetno obstajajo tudi boljši načini.

Gre dejansko da bi naredil preprosti rentgensko komoro za "fotografiranje" 3D modelov iz plastike,kovine..
Hja bo očitno treba najt drugo alternativo:)...
A UV svetloba tut je kao radioaktivna oz.ionizirajoča.. UV in X-ray je dokaj blizu na lestvici

UV ni ionizirajoča in je relativno daleč od rentgenske svetlobe, kar se tiče vpliva na snov, zgolj na kaki skali je morda prikazana zelo blizu - npr. če bi želel prikazati skalo od mikrometra do nekaj tisoč kilometrov bi tudi en centimeter in 100 metrov "padla" zelo skupaj, pa vendar sta relativno daleč narazen.

Kar se tiče "3D mikroskopije" na področju RTG svetlobe govorimo v grobem o navadnem CT-ju in o mikroCT-ju. Slednji omogoča zajem slike notranjosti predmeta tudi s submikronsko resolucijo, vendar tipično deluje pri nižjih energijah fotonov (nekako do 190keV) in pri nižjih močeh cevi (tipično okrog 10W). Razlog je v tem, da mora biti pika izvora fotonov čim manjša, da ne dobimo razmazanja slike na detektorju - podobno, kot se razširi slika predmeta na steni, če ga osvetlimo s cevno sijalko. Z večanjem moči, ki jo z električnim tokom dovajamo na anodo v RTG cevi, se viša tudi njena temperatura, zato se atomi v njej bolj premikajo in področje izvora svetlobe se poveča. Navadni CT-ji ne dosegajo tako dobre resolucije, vendar nam omogočajo preslikavanje "gostejših" predmetov, kjer so pomembna tudi atomska števila elementov v vzorcu. Višje, kot so atomi v periodnem sistemu po vrstnem številu, težje gredo fotoni skoznje, ker imajo na voljo več elektronov, na katerih se lahko sipljejo in večje energije potrebujemo (višjo pospeševalno napetost v cevi). Poleg izvora je zelo pomemben tudi detektor, ki mora biti odporen na RTG svetlobo. Tipično se uporablja CCD, pred katerega namestimo scintilator (NaI, CsI...), ki rtg svetlobo pretvori v vidno, ki jo naposled zajame CCD. Pri vsakem majhnem zasuku vzorca zajamemo navadno presevno sliko vzorca in na podlagi velikega števila teh izvedemo 3D rekonstrukcijo notranjosti s posebnimi, za to namenjenimi algoritmi.

Hehe, šele sedaj vidim, da te 3D mikroskopija najbrž ne zanima in želiš le napraviti navadno presevno fotografijo. To je bistveno lažje, vendar brez pravega izvora in detektorja(filma) pa spet ne bo šlo. Med katodo in anodo v rentgenski cevi mora biti vakuum, da elektroni pridobijo dovolj veliko hitrost do anode. Če je vmes zrak, se zaletavajo v atome v zraku in ne dosežejo potrebne hitrosti, da bi povzročili izsevanje rtg fotonov. Poleg tega je bistvena napetost med elektrodama, saj potrebuješ že za "slikanje" lahkih organskih materialov vsaj kakih 30kV (30000V).

Pa še nekaj - razlika je med radioaktivnostjo in rentgensko cevjo. Npr.: radioaktivnega izvora ne moreš ugasniti, rentgenska cev pa deluje na elektriko in jo lahko izklopiš...

Uf, morda sem s prevelikimi kanoni streljal glede na vprašanje pa vendar... morda uspe komu koristiti. Če te zanima še kaj pa kar vprašaj.

@phys A tudi ekstremna UV svetloba ne ionizira?reda(med 10nm in 124 nm)?Po nekaterih virih spada sicer EUV pod ionizirajoča?
Hvala za ostala pojasnila:)!

@Pentium Sicer imam veliko starih PC CRT monitorjev..Kakšno tweekanje zna bit kar nevarno glede na visoke napetosti..Koliko pa dejansko sevajo v X območju ti monitorji?nekaj malega že