Chromium Blog - Čeprav procesorji sedaj že nekaj let podpirajo 64 bitov in temu sledijo tudi moderni operacijski sistemi, še vedno najdemo vrsto aplikacij, ki trmasto vztrajajo pri 32 bitih. Ene izmed teh so brskalniki, kjer običajno poslušamo izgovore, da s 64 biti ne bi pridobili praktično nič. Med velikimi je Internet Explorer že nekaj časa 64-biten, Firefox in Opera z nekaterimi verzijami tudi. Chrome za Linux in OS X je 64-biten že lep čas, na seznamu pa je manjkala le Windows različica Chroma. Nič več.
Google je pripravil 64-bitno verzijo Chroma, ki je trenutno na voljo v kanalih Canary in Dev. To pomeni, da gre še vedno za eksperimentalno verzijo, ki pa jo upajo ponuditi pogumnejšim uporabnikom. Nadgradnja je uporabniku prijazna, ker ohrani nastavitve in zaznamke.
Prednosti uporabe 64-bitnega brskalnika je več, med njimi Google izpostavlja hitrost, ki naj bi porasla za 25 odstotkov (zlasti pri multimediji), varnost zaradi podpore nekaterih novih tehnik (npr. High Entropy ASLR, ki poskrbi za naključno razporeditev nekaterih ključnih delov programa v pomnilniku, kar znatno oteži napade nanj) in večjo stabilnost. Slabost pa so seveda razširitve, ki ne bodo delovale, če niso prilagojene na 64 bitov.
Zanimivo, da so na Windowse prišli nazadnje. Logično bi bilo, da izdajo 64 bit različice za vse OSe naenkrat. Ima kdo kakšne možne razloge?
"Dol jim visi." zgleda kot najverjetnejši - Windows Chrome tako tudi ne podpira HiDPI displayev (čeprav OS Xov jih), niso še niti v stabilno verzijo implementirali DirectWrite (tehnologija z Viste za boljšo rendranje pisav - zato zgledajo teksti v Chromeu čudno) pa še par takih.
Zanimivo, da so na Windowse prišli nazadnje. Logično bi bilo, da izdajo 64 bit različice za vse OSe naenkrat. Ima kdo kakšne možne razloge?
"Dol jim visi." zgleda kot najverjetnejši - Windows Chrome tako tudi ne podpira HiDPI displayev (čeprav OS Xov jih), niso še niti v stabilno verzijo implementirali DirectWrite (tehnologija z Viste za boljšo rendranje pisav - zato zgledajo teksti v Chromeu čudno) pa še par takih.
Res je trajalo porazno dolgo, ampak od verzije 35 si ga lahko vsaj ročno enejblaš: chrome://flags/#enable-direct-write
Zanimivo, da so na Windowse prišli nazadnje. Logično bi bilo, da izdajo 64 bit različice za vse OSe naenkrat. Ima kdo kakšne možne razloge?
"Dol jim visi." zgleda kot najverjetnejši - Windows Chrome tako tudi ne podpira HiDPI displayev (čeprav OS Xov jih), niso še niti v stabilno verzijo implementirali DirectWrite (tehnologija z Viste za boljšo rendranje pisav - zato zgledajo teksti v Chromeu čudno) pa še par takih.
Res je trajalo porazno dolgo, ampak od verzije 35 si ga lahko vsaj ročno enejblaš: chrome://flags/#enable-direct-write
Huh, hvala za tole opombo! Saj sem vedel, da je DW prišel v v. 35, ampak takrat še nisem imel najnovejše verzije. Sem bil kar dolgo časa na FF samo zaradi DW, potem mi je pa postalo vseeno.
Firefox je pa opustil razvoj 64 bitne različice. Kdo bi jih razumel.
Firefox ves čas razvija 64-bitno različico. Prav vsaka verzija je tudi v 64-bitih. Ni pa na uradni strani in podpore za njo ne nudijo. Najdeš pa jo vedno med Nightly Builds (razvojne preizkusne verzije). Trenutno so pri verziji 32.0a1
Leta 2012 so se namenili prenehati z 64-bitno verzijo Firefox, pa so jih uporabniki zasuli s protesti in že po enem mesecu je bila 64-bitna verzija nazaj. Od takrat se jo vedno najde med nightly buildi.
Zanimivo, da so na Windowse prišli nazadnje. Logično bi bilo, da izdajo 64 bit različice za vse OSe naenkrat. Ima kdo kakšne možne razloge?
"Dol jim visi." zgleda kot najverjetnejši - Windows Chrome tako tudi ne podpira HiDPI displayev (čeprav OS Xov jih), niso še niti v stabilno verzijo implementirali DirectWrite (tehnologija z Viste za boljšo rendranje pisav - zato zgledajo teksti v Chromeu čudno) pa še par takih.
Res je trajalo porazno dolgo, ampak od verzije 35 si ga lahko vsaj ročno enejblaš: chrome://flags/#enable-direct-write
Huh, hvala za tole opombo! Saj sem vedel, da je DW prišel v v. 35, ampak takrat še nisem imel najnovejše verzije. Sem bil kar dolgo časa na FF samo zaradi DW, potem mi je pa postalo vseeno.
Meni pa pisave lepše izgledajo brez DirectWritea. Nekako se mi zdi, da je vse malo zamegljeno če ga vklopim.
Roko na srce res ni kakšne hude potrebe po 64-bitnih brskalnikih.
Največja prednost 64-bitnih brskalnikov bi bila veliko boljša varnost. V hitrosti ni opazne razlike. Imajo pa 64-bitni brskalniki eno hudo slabost in sicer delajo lahko samo s 64-bitnimi dodatki, kateri pa so bistveno slabši kot 32-bitni ali pa jih sploh ni. Rabiš 64-bitni Flash, 64-bitno Javo, 64-bitni Adblock in vse ostale 64-bitne dodatke. Nekaj jih sicer obstaja ampak zadeve niso dorasle 32-bitnim dodatkom, tako da na koncu vse skupaj dela slabše in je po mojem mnenju najpametneje še vedno uporabljati kar 32-bitni brskalnik.
Ah programerske hiše se obnašajo, kot da je RAM zastonj in ga je napretek! Imam 8 GB RAM in si ga Chrome skoraj celega vzame zase. Seveda, ker imajo pa nekateri zavihki tudi po 150 MB, flash pa si včasih vzame kar 700 MB. To postaja že absurdno!
Roko na srce res ni kakšne hude potrebe po 64-bitnih brskalnikih.
Največja prednost 64-bitnih brskalnikov bi bila veliko boljša varnost. V hitrosti ni opazne razlike. Imajo pa 64-bitni brskalniki eno hudo slabost in sicer delajo lahko samo s 64-bitnimi dodatki, kateri pa so bistveno slabši kot 32-bitni ali pa jih sploh ni. Rabiš 64-bitni Flash, 64-bitno Javo, 64-bitni Adblock in vse ostale 64-bitne dodatke. Nekaj jih sicer obstaja ampak zadeve niso dorasle 32-bitnim dodatkom, tako da na koncu vse skupaj dela slabše in je po mojem mnenju najpametneje še vedno uporabljati kar 32-bitni brskalnik.
Ne govorte neumnosti če ne veste kako stvari delujejo. Interni dodatki (addoni/extensioni) ne rabijo bit nič posebni. Posebni morajo bit eksterni plugini ala Java, Flash itd. Vsaj za Firefox to velja, Chroma nisem še probal v 64bit izvedbi ampak ne vidim razloga zakaj bi bilo kaj drugače. Kdor je uporabljal Waterfox ve kako je s tem...
Mene pri Chrome bolj moti, da uporabljajo neko inegrirano govno od Flasha, ki je počasno za popizdit...
Ah programerske hiše se obnašajo, kot da je RAM zastonj in ga je napretek! Imam 8 GB RAM in si ga Chrome skoraj celega vzame zase. Seveda, ker imajo pa nekateri zavihki tudi po 150 MB, flash pa si včasih vzame kar 700 MB. To postaja že absurdno!
Odlično!
Prazen in neuporabljen RAM je najdražji....
Če imaš 8 GB RAMA, ki je konstantno polno zaseden, se ti lahko samo smeji, ker računalnik kot celota dela hitreje...
Pravilno vprašanje je, kaj se zgodi, če poženeš in začneš uporabljati še kak drug program zraven, ali se RAM sprosti za aplikacijo v ospredju, ali ti zmanjka RAMA.
Če je pravilno narejeno, se bo RAM sprostil in bo na voljo programu v ospredju!
Žalostno je pa to, da smo sedaj že leta 2014 in da obstaja še velik del programov, ki niso že native za 64 bit (da se sploh še ukvarjamo s 32 bitnimi programi na PC) in multi threading (pri tistih programih, ki bi dobili pospešek z multi threading obdelavo).
Zakaj bi za cache uporabljal ramdisk, če pa lahko direktno uporabljaš RAM?
Vsak pameten uporabnik takole uporablja Firefox:
* Type about:config into the address bar and press enter. * Set the value of browser.cache.disk.enable to false. * Create a new integer (celo število) value named browser.cache.memory.capacity and set its value to -1 * Restart Firefox.
This will apply to Firefox on any operating system. Value -1 automatically decide the maximum memory to use to cache decoded images and chrome based on the total amount of RAM.
Če rabiš pogledati cache v RAMU ali preveriti če zadeva deluje v redu pa vtipkaš: about:cache?device=memory
Firefox je pa opustil razvoj 64 bitne različice. Kdo bi jih razumel.
V čem pa je 64 bitni browser boljši od 32 bitnega?
Zakaj so potem sploh začeli razvoj, če je že v štartu fail?
Ni fail v štartu, ker bodo tudi operacijski sistemi slej ko prej le še 64 bitni, pravim samo, da se prednosti, ki jih prinaša 64 bitna aplikacija, ne izrazijo v brskalnikih in je zato bolj ali manj vseeno, koliko bitno verzijo uporabljaš.
Zakaj bi za cache uporabljal ramdisk, če pa lahko direktno uporabljaš RAM?
Vsak pameten uporabnik takole uporablja Firefox:
* Type about:config into the address bar and press enter. * Set the value of browser.cache.disk.enable to false. * Create a new integer (celo število) value named browser.cache.memory.capacity and set its value to -1 * Restart Firefox.
This will apply to Firefox on any operating system. Value -1 automatically decide the maximum memory to use to cache decoded images and chrome based on the total amount of RAM.
Če rabiš pogledati cache v RAMU ali preveriti če zadeva deluje v redu pa vtipkaš: about:cache?device=memory
ce ti ff crashne, si ostal brez cache-a v primeru ramdiska se to ne zgodi
Če imaš 8 GB RAMA, ki je konstantno polno zaseden, se ti lahko samo smeji, ker računalnik kot celota dela hitreje...
Dober operacijski sistem uporablja RAM za cache datotek, s tem lahko zelo pohitriš sistem. Več RAMa, kot ti pokurijo aplikacije, manj ga ostane za cache.
Še ena velika prednost je ta, da bo lahko Chrome zasedel več kot 4 GB RAM-a!
Posamezna 32-bitna aplikacija lahko uporablja največ 2 GB RAMA
Tole za Chrome ni preveč relevantno, ker uporablja multi-process arhitekturo. Drugače pa lahko 32-bitni proces na 64-bitnih Windowsih naslavlja 4GB pomnilnika, če ima vklopljeno IMAGE_FILE_LARGE_ADDRESS_AWARE zastavico.Memory Limits for Windows and Windows Server Releases
Sicer pa meni tale 64-bitna verzija ne dela. NE dev ne canary. Na koncu mi niti 32-bitna verzija ni več delovala, in sem moral vse na novo nalagat... Bravo google!
When developing a software product for a Windows-family operating system, you must keep in mind the restrictions imposed on sizes of data a program can declare and use. Windows imposes the following 3 types of restrictions on applications:
Static data. The restriction is imposed on the size of the program source code itself and the size of statically allocated memory. In C++, such data are usually represented by global variables defined outside procedures. The restriction concerning the size of statically allocated memory is 2 Gbytes both for 32-bit and 64-bit programs. Dynamic data. These are data for which memory is being allocated while executing the program. In C++, this allocation is usually performed by the malloc function or new operator. In 32-bit programs the size of dynamically allocated memory is restricted by 2 Gbytes, in 64-bit programs by 8 Tbytes. Stack data. Memory is allocated for these data when entering a procedure and is released after exiting the procedure. The maximum size of program stack is 1 Gbyte both for 32-bit and 64-bit applications. (The stack size is defined by the linker and is 1 Mbyte by default) For a 32-bit application launched in a 32-bit Windows, the total size of all the mentioned data types must not exceed 2 Gbytes. (Actually it is 1.75 Gbytes due to memory requirements of the operating system itself). A 32-bit program compiled with the switch /LARGEADDRESSAWARE:YES can allocate up to 3 Gbytes of memory if the 32-bit Windows is launched with the /3gb switch. The same 32-bit program launched in a 64-bit system can allocate about 4 Gbytes (actually about 3.5 Gbytes).
Note that the restrictions for maximum sizes of statically allocated memory and stack memory are the same for 32-bit and 64-bit Windows-applications. This is determined by the format of file type Portable Executable (PE) which is used in Windows to describe exe and dll files. You should keep in mind that these restrictions are imposed by the operating system itself and do not depend on the compiler you are using.
Če ne razumeš angleško pa vprašaj strica googla da ti prevede.
Načeloma gre tako: statični del je za vse aplikacije 2GB max, tako za 32-bit kot za 64-bit. Tu gre predvsem za samo kodo programa in nisem še v življenju videl programa, ki bi rabil več RAM-a za statični del. Ponavadi so programi veliki par MB, nekje par 100MB max. Dinamični del je pri 32-bit aplikacijah max 2GB, pri 64-bit aplikacijah je 8TB. Tu gre za dinamično aloociran spomin, torej s funkcijo alloc ali kreiranjem novih objektov (C++). Tu je glavna razlika med 32-bit in 64-bit in ravno zaradi tega, lahko 64-bitne aplikacije porabijo do 8TB spomina (kar ga trenutno še noben serijski računalnik za navadne zemljane še nima). Kako misliš, da lahko photoshop porabi 16+GB? Tu je odgovor. In potem še stack, kki je 1GB max za vse aplikacije 32 in 64-bitne. Tu pa itak ne rabiš več kot 1GB praktično nikol. Če rabiš več, je tvoj program narobe napisan.
Vsi programi res ne pridobijo z prehodom na 64-bitov. Torej le zakaj bi bilo nujno vse programe prevesti? Pač programi, ki potrebujejo več kot 4GB rama dobijo svojo 64-bitno verzijo recimo igre, video urejevalniki, grafični programi. Brskalniki pa res ne potrebujejo veliko rama edino, če ima nekdo odprtih hkrati ogromno instanc oziroma zavihkov. Nekateri programi res da nekaj malega profitirajo z uporabo več registrov samo to so prej izjeme kot pravilo...
