Java metode;

void metoda1(){
//koda tukaj
}
je nekaj kar ne vrača vrednosti, in samo nekaj izvede, rezervirana beseda za to je "void"

int metoda2(){
//koda tukaj
return 2;
}
je metoda ki mora vrnit nek "int", to je število integer, zato imaš na koncu return x;, kjer mora x biti tipa int
primer uporabe: int x = izracunajXizSpremenljivkeZ(10)
int izracunajXizSpremenljivkeZ(int z){ return z+10; }

razred1 metoda3(){
//koda tukaj
return new razred1();
}
je metoda ki mora vrnit objekt tipa razred1, kaj vsebuje/mora vsebovati ta object definiraš v class razred1

class ima lahko znotraj notranje metode, ki jih lahko kličeš na objektu, v teh metodah lahko dostopaš do property-jev objekta
npr če ima class razred1 znotraj metodo "int dobiVenXkratY()" in ima class razred1 2 property-ja "int x" in "int y"
potem lahko narediš da funkcija dobiVenXkratY vrača recimo "return x*y"
primer:
razred1 neki = new razred1();
neki.x = 10;
neki.y = 20;
int xy = neki.dobiVenXkratY(); //v xy bo potem vrednost 200

statična metoda je ista kot ne-statična, samo s to razliko da jo kličeš z imenom razreda in NI potrebno ustvarjati novega objekta, da jo lahko uporabimo.

Recimo:

public class Clovek{

public void dvigniRoko() {

//koda
}

public static void dvigniNogo() {

// koda

}

}

Razlika med temi dvemi metodami je ta da boš dvigniRoko(), klical tako:

new Clovek.dvigniRoko();

In metodo dvigniNogo(), boš klical takole:

Clovek.dvigniNogo();

Zdaj lahko naredis z argumenti in da metoda vrne rezultat :)

ti fantom, raje se uči kakšen bolj preprost programski jezik, java se mi zdi nekoliko težka za začetnika ... raje si za začetek izberi pascal ali phyton ali pa prej kakšno javoscript ...
še o rekurziji: bistvo rekurzije je, da se kliče sama sebe, pri tem pa potrebuješ tisti robni pogoj.

Ena neumesna. Ker faks je to če smem prašat? :)

lebdim je 13. jan 2014 ob 10:16 izjavil:

javo se ponavadi učijo na FRI-ju, seveda pa tudi kje drugje, na kakšnem drugem faksu ...

Če sem prav slišal, so na FRI za začetne programerske predmete prešaltali na Python.

to sem ze resil, sicer ne na tak nacin.Tvoj nacin je bolj premisljeno narejen...
Se nekaj me zanima a mi znas malo razloziti rekurzijo.
Jaz vem da se pri rekurziji gre za to da klices metodo v metodi, samo mi nije jasno kdaj jo lahko uporabim(ce mi lahko razlozis skozi primer)in koliko se uporablja v praksi taksen nacin programiranja.

Hvala.

fantom333 je 13. jan 2014 ob 14:09 izjavil:

to sem ze resil, sicer ne na tak nacin.Tvoj nacin je bolj premisljeno narejen...
Se nekaj me zanima a mi znas malo razloziti rekurzijo.
Jaz vem da se pri rekurziji gre za to da klices metodo v metodi, samo mi nije jasno kdaj jo lahko uporabim(ce mi lahko razlozis skozi primer)in koliko se uporablja v praksi taksen nacin programiranja.

Hvala.

Pozdravljen,

lepo, da ti je koda jasna. Kot si ze sam ugotovil gre pri rekurziji za veckratno klicanje metode znotraj same sebe. Uporablja se obicajno takrat, ko je problem primeren za rekurzijo (po naravi rekurziven problem). Preden se spustim v to naj ti se omenim, da se VSAKO rekurzijo da napisati kot iteracijo, a tega vcasih ne pocnemo, ker je iterativna koda lahko zelo kompleksna. Vcasih pa je to vseeno potrebno storiti, ker gredo rekurzivni klici na "stack" (tako, kot ce bi polagal roke eno na drugo, dokler ne prides do tiste roke, kjer bi se rekurzija zakljucila in vrnila vrednost. Torej najprej ti najvisja roka vrne vrednost v roko, ki je pod njo in tako naprej), ta pa vcasih ni dovolj velik (stack overflow error).

Nekaj klasicnih rekurzivnih problemov:
-Solski primer je racunanje Fibonacijevega zaporedja (kjer je rezultat funkcije rezultat njenih predhodnic). Meni osebno je bil ta v nekoc tezak za razumet
-Recimo tak primer bi bilo preiskovanje direktorijev v racunalniku. Postavis se v mapo. Pogledas vse njene podmape (in tako naprej, dokler ni vec podmap) (odpri CMD in napisi "cd \." (to te postavi v root diska), potem pa napisi ukaz "tree" (ce bi bil rad se bolj hacker pa pred tem napisi se "color a" :P)). To je meni lep prikaz rekurzije
-Preiskovanje dreves (pa ne tistih, ki se jih posadi) in grafov (ne tistih, ki jih naredis iz preglednice)

Pa se doticni program v javi kot funkcija (pozor, ne smes racunati prevec velikih fakultet, ker presezejo velikost integerja).

public int fact(int a){
    return((a>1)? a*fact(a-1): a); //to je pa inline if stavki
}

(kode nisem preverjal, ampak mislim, da bi morala delat.

pomoje pa se na FRI-ju učijo kar javo že od začetka ...

Arto je 13. jan 2014 ob 11:04 izjavil:

lebdim je 13. jan 2014 ob 10:16 izjavil:

javo se ponavadi učijo na FRI-ju, seveda pa tudi kje drugje, na kakšnem drugem faksu ...

Če sem prav slišal, so na FRI za začetne programerske predmete prešaltali na Python.

vraGG_ je 13. jan 2014 ob 18:35 izjavil:

...

public int fact(int a){
    return((a>1)? a*fact(a-1): 1); //to je pa inline if stavki
}

tkole je pravilno. se bolj pravilno bi bilo ce nebi dopuscal negativnih cifer.

avtor ni povedal, na kateri faks hodi ... zato sem pač sklepal da na enega izmed računalniških smeri (FRI / FERI / kakšen drug računalniških faks)

logika Fibonacijevega zaporedja mi je jasna samo ne vem kako bi napisal nerekurzivno...

a mi lahko nekdo pomaga.

hvala vsema.

fantom333 je 15. jan 2014 ob 03:02 izjavil:

a je to pomembno na katerem faksu studiram?

Ne.

ni potrebno toliko komplicirati pri takih nalogah ... če je naloga dosti bolje izpeljana rekurzivno, naj se naloga sprogramira na rekurzivni način. pri fibonaccijevem zaporedju velja enačba:
a₁=1, a₂=1 ter a_n = a_n-1 + a_n-2 ...


torej delček kode:

if ((n==1)||(n==2)) {
fib=1
}
else {
fib=fib(n-1)+fib(n-2);
}

Narediš tail recursive funkcijo pa ni problema z brzino.

NE.

kot prvo funkcije takega tipa

f(x) {
return f(x-1) + f(x-2) }

ne gre tail optimizirati

torej jo moras prepisati na tako funkcijo, ki jo gre. kar ni lahko.

kot drugo, na novo napisana funkcija oz algoritem je se vedno lahko dosti pocasnejsi

kot tretje, java nima tail optimizacije

Fibonaci rekurzivno je samo vaja iz rekurzije in kot tako moramo jemat ta algoritem. Tail recursion ne resuje nicesar, ker ni problem v stacku ampak v tem, da ima fibonacci za N priblizno 2^N klicev. Tega ne resis s tail optimizacijo, ampak z memoizacijo.

Se nekaj Ragezor: Method call stack praviloma ne alocira (zelo redko), ampak se ga le postavlja.

Spura je 15. jan 2014 ob 14:18 izjavil:

Se nekaj Ragezor: Method call stack praviloma ne alocira (zelo redko), ampak se ga le postavlja.

Ne razumem tega. Z alociranjem sem mislil pac, da se za vsak klic funkcije ustvari nov okvir na stacku. Verjetno sem se slabo izrazil. Kaj mislis s tem, da se ga postavlja?