Slo-Tech - BSA, ki zastopa največje založnike programske opreme in igra vlogo svetovnega policaja pri kontroli zakonite rabe programske opreme, ugotavlja, da se je stanje na področju programskega piratstva v letu 2013 v Sloveniji zelo malo izboljšalo.
Zmanjšuje se število prodajaln in servisov, ki strankam priporočijo ali celo omogočijo namestitev nelegalne programske opreme, ugotavljajo v študiji, ki so jo izvedli jeseni. Predlani je bilo takih 11 odstotkov, lani pa devet. Od teh je dobra polovica samo priporočila namestitev nelegalne programske opreme, preostali pa so bili to pripravljeni storiti za stranko.
Pri nadzoru poslovnih subjektov, ki ga BSA opravlja skupaj s tržnim inšpektoratom, so ugotovili, da ima 42 odstotkov obiskanih podjetij vsaj en nelegalen program. Preračun na celotno populacijo, ki so ga nazadnje izvedli leta 2011 v globalni študiji (GSPS) podjetja IDC v Sloveniji ocenjuje delež nelegalne programske opreme na 46 odstotkov. Ta delež se v zadnjih letih praktično ne spreminja, zato želi BSA okrepiti svoje dejavnosti obveščanja, ozaveščanja in izobraževanja. Ocenjujejo, da je tržna vrednost nelegalne programske opreme v Sloveniji okrog 37 milijonov evrov.
BSA je sicer znana po tem, da je v preteklosti učinek piratstva vrednotila precej domišljijsko; upamo lahko, da je sedanje vrednotenje trdnejše. Lanska raziskava BSA je za Slovenijo pokazala, da ima uporaba legalne programske opreme štirikrat večji pozitiven učinek na gospodarstvo kot raba piratske opreme.
Študija piratstva po svetu za leto 2011 je pokazala, da je ta stopnja okrog 57 odstotkov, s čimer se Slovenija uvršča pod povprečje. Za leto 2012 te študije niso izvedli. V poročilu, ki ga vsako leto pripravljajo v ZDA, pa Slovenije sploh ni. Če bi ga zelo lomili, bi se najbrž znašli gor.
Povejmo še, da je BSA v Sloveniji precej aktivna. Lani so zasedli naslovnice z odmevno 30.000 evrov vredno poravnavo s podjetjem iz Slovenskih Konjic, medtem ko so proti podjetju Sosed vložili obtožni predlog zaradi nameščanja piratske programske opreme. Zgodba je že stara, podjetje Sosed pa je v likvidaciji.
Pri nadzoru poslovnih subjektov, ki ga BSA opravlja skupaj s tržnim inšpektoratom, so ugotovili, da ima 42 odstotkov obiskanih podjetij vsaj en nelegalen program.
Pri nadzoru poslovnih subjektov, ki ga BSA opravlja skupaj s tržnim inšpektoratom
Kaj za vraga pa zdaj to pomeni? Nadzor opravlja tržni inšpektorat, ne inšpektorat skupaj z BSA, še posebej pa ne BSA skupaj z inšpektoratom. Vstop v mojo firmo ima inšpektor, nek zasebni klovn pa je lahko kvečjemu srečen, da mu dovolim izginiti na lasten pogon, brez pomoči reševalcev. Ali pa jaz malo narobe razumem ta svet?
Pri nadzoru poslovnih subjektov, ki ga BSA opravlja skupaj s tržnim inšpektoratom
Kaj za vraga pa zdaj to pomeni? Nadzor opravlja tržni inšpektorat, ne inšpektorat skupaj z BSA, še posebej pa ne BSA skupaj z inšpektoratom. Vstop v mojo firmo ima inšpektor, nek zasebni klovn pa je lahko kvečjemu srečen, da mu dovolim izginiti na lasten pogon, brez pomoči reševalcev. Ali pa jaz malo narobe razumem ta svet?
Pomoje to deluje tako, da pošljejo "stranko" v trgovino ali na servis ki "povpraša" o namestitvi OS-ja ali kakega programa. Pol pa "stranka" povpraša še o travniški verziji istega OS-ja ali programa in če prodajalec/servise se ujame na trnek dobi obisk iz strani inšpekcije.
To je pomoje nekako tako, kot občasno preverjajo trafike in kioske, ko pošiljajo mulce kao po čike.
ja to je en način. Drug način pa je v temu, da kadar so izvedeni inšpekcijski nadrzori in so ugotovljene nepravilnosti mora tržni inšpektorat o tem seznanit tudi BSA, kot stranko v postopku, ki zastopa oškodovance. Potem lahko na podlagi tega vložijo civilne tožbe.
A inšpektorji pregledujejo samo firme al tudi društva? Zanima me zato, ker imamo v našem društvu namen postavit 2-3 računalnike za člane, če rabijo kej na hitro pogledat na net, pa če kakšen od članov nima doma neta da lahko pri nas kej za šolo nardi. Ker če gledajo tudi društva vržeš Linux gor pa imaš mir. Ker bojo večina starejše kište, sem malo proval in je Ubuntu z GNOME najlepše teku gor (poleg XPja).
ja to je en način. Drug način pa je v temu, da kadar so izvedeni inšpekcijski nadrzori in so ugotovljene nepravilnosti mora tržni inšpektorat o tem seznanit tudi BSA, kot stranko v postopku, ki zastopa oškodovance. Potem lahko na podlagi tega vložijo civilne tožbe.
Ah, to je pa potem drugo. Sem razumel, kot da BSA klovn pride skupaj z inšpektorji...
včasih so se podjetja ukvarjala zgolj z trženjem svojega izdelka...zdaj pa to širijo na področje služenja denarja z tožbami in poravnavami. Denarja ni nikol preveč in vedno se da še za kkšno jahto za kkšnega pomembneža zaslužt.
BSA nima nobenih pristojsnoti lahko te samo toži. Imajo pa za moje pojme zelo sporen način kako se lotevajo boja proti piratstvu. Ljudem, firmam pošiljajo kvazi obrazce v katerih podpišeš izjavo, da nimaš nameščene nobene programske opreme, ko tega sploh nimajo pravice zahtevati.
BSA dela za korporacije, zanima jih le denar in to za vsako ceno, kar se zelo dobro vidi pri nerazumljivo visokih kaznih, ki nimajo nobenih pozitivnih učinkov pri zmanševanju piratsva. Ravno tako ne verjamem njihovim analizam.
Za visoko stopnjo piratsva so si krive tudi programske hiše same, ker se ne znajo prilagoditi razmeram, finančnim in tehničnim. Vse več organizacij dokazuje, da se da drugače Netflix, Steam, Google market, Apple market, GOG,...
BSA nima nobenih pristojsnoti lahko te samo toži. Imajo pa za moje pojme zelo sporen način kako se lotevajo boja proti piratstvu. Ljudem, firmam pošiljajo kvazi obrazce v katerih podpišeš izjavo, da nimaš nameščene nobene programske opreme, ko tega sploh nimajo pravice zahtevati.
Nič manj nimajo pravice tega pošiljat kot 1001 drugo podjetje, ki pošilja svoje reklame. Tisti obrazec nima nikakršne pravne veljave.
Nič manj nimajo pravice tega pošiljat kot 1001 drugo podjetje, ki pošilja svoje reklame. Tisti obrazec nima nikakršne pravne veljave.
Dokler ne podpišeš, "ker se s tem strinjaš s pogoji". Potlej si si sam kriv.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Nič manj nimajo pravice tega pošiljat kot 1001 drugo podjetje, ki pošilja svoje reklame. Tisti obrazec nima nikakršne pravne veljave.
Dokler ne podpišeš, "ker se s tem strinjaš s pogoji". Potlej si si sam kriv.
Kriv česa? Če uporabljaš nelkegalno programsko opremo potem si v kršitvi, če jo ne nisi. Kaj jaz neki brezvezni firmi napišem na še bolj brezvezen obrazec na to ali je oprema legalna ali ne popolnoma nič ne vpliva. Jaz lahko 100x napišem, da nimam nelegalne programske opreme, pa bom plačal kazen, če bo inšpektor ugotovil, da to ni res. Kot lahko BSA vsak dan z 1001 izjavo obvestim, da uporabljam nelegalne windowse pa mi nihče ne more nič dokler za to pristojen organ (inšpektor, sodišče) ne dokaže, da je temu res tako.
Kako je z uporabo Microsoftovih izdelkov, pridobljenih z MSDNAA? Ima kdo to naštudirano, da v stavku ali dveh razjasne, kaj lahko in kaj nesmem uporabljat v podjetju?
Kako je pa kej z društvi? Pač vem da moreš imet original programsko opremo ali open source. Moreš imet še kakšne papirje porihtane za imet 2 ali 3 računalnike v prostoru društva namenjene članom?
Namen imam dat Ubuntu z GNOME, se pravi verzija 10.04 32bit. Vem da obstajajo manj strojno zahtevne različice linuxa, ampak je ta vsaj po moje najlažja za uporabo + Libre Office ki je priložen je super.
Hvala. Pač raje se prej prepričam kaj je treba še porihtat, kot pa da ob slučajnem prihodu inšpekcijskih služb povlečejo vn knjižico s plačilnimi nalogi.
Kako je z uporabo Microsoftovih izdelkov, pridobljenih z MSDNAA? Ima kdo to naštudirano, da v stavku ali dveh razjasne, kaj lahko in kaj nesmem uporabljat v podjetju?
Nič ne smeš uporabljati v podjetju. Za mlada IT podjetja ima Microsoft akcijo BizSpark, kjer lahko dobiš še celo več licenc kot v MSDNAA.
Hvala za odgovor. V enem podjetju znanca je namreč nek PC, ki ga nisem jaz nalagal (zato nisem 100% prepričan), a mi je bilo rečeno da so gor legalni Windowsi, a naj bi bili pridobljeni preko enega študenta.
Sem jih že vse spravil na 7zip, Libreoffice itd, samo za ta PC nisem prepričan.
Če nabavijo Win GGK, je možna le menjava serijske na trenutni inštalaciji? Sistem je ravno sveže naložen in poštiman in bi vzelo preveč časa vse na novo nalagat..
načeloma inšpektor ne gre gledat dejanske licence na kompu (serijske številke). Pri zadnjem nadzoru so bili zadovoljni s tem, da so na treh računalnikih videli win7 in knjigah račun za 3 licence.
Pa kdo ve razliko med nakupom Win 7 za 140EUR (pa zamenjaš kodo) in nakupom Microsoft Get Genuine Kit za 170EUR?
Edit: sem poklical, Windows je 100% MSDNAA.
do inštalacije msdnaa si upravičen samo dokler imaš status študenta. po tem obdobju jo lahko uporabljaš za LASTNO oz. PRIVATNO rabo (torej ne za firmo). ne smeš pa je več na novo inštalirat.
Pa kdo ve razliko med nakupom Win 7 za 140EUR (pa zamenjaš kodo) in nakupom Microsoft Get Genuine Kit za 170EUR?
Edit: sem poklical, Windows je 100% MSDNAA.
do inštalacije msdnaa si upravičen samo dokler imaš status študenta. po tem obdobju jo lahko uporabljaš za LASTNO oz. PRIVATNO rabo (torej ne za firmo). ne smeš pa je več na novo inštalirat.
