Spomnimo, da je Google lanskega oktobra dosegel poravnavo z Zvezo ameriških založnikov (Association of American Publishers, AAP), a jo je sodišče letos zavrnilo, ker je nepravična. Poravnavo v postopku med cehom in Googlom (torej konkretno tale primer) pa je sodišče zavrnilo leta 2011. Sedaj pa je Google dosegel veliko zmago.
Sodnik Denny Chin je zavrnil očitke, da Google krši avtorske pravice. Te namreč niso absolutne, ampak omejene, saj je, recimo, dovoljeno kopiranje manjšega dela knjig ali pa uporaba citatov v drugih delih. Pri presojanju, ali neko početje krši avtorske pravice, sodišče gleda zlasti, kako vpliva na prodajo izdelka. Chin je odločil, da ker Google javno daje na razpolago le manjši del knjige (izvleček) v elektronski obliki, to ne vpliva na prodajo knjig. Zavrnil je tudi očitke, da je mogoče s potrpežljivim iskanjem po več ključnih besedah pridobiti celotno knjigo, saj se prikazan izvleček spreminja. Chin pravi, da tako početje ni praktično niti verjetno. Partnerske knjižnice lahko pridobijo celotno knjigo v digitalni verziji, a te papirnato verzijo tako ali tako že imajo.
Nadalje je Chin ugotovil, da Google Books omogoča nove raziskave, ki pred tem niso bile mogoče. S podatkovnim rudarjenjem je mogoče analizirati pogostost besed, vzorce, stil ipd., kar odpira povsem novo polje raziskav. Konec koncev pa Google Books širi dostop do knjig za ljudi, ki tega v preteklosti niso imeli. Tu misli zlasti na konverzijo v Braillovo pisavo, sintezo zvok (text-to-speech) ipd. Nenazadnje pa obstaja cel kup osirotelih knjig, ki so že zdavnaj pošle, lastnikov avtorskih pravic ni mogoče najti ali pa so jim potekle, knjige pa propadajo brez ponatisov. Digitalizacija jih lahko reši pred propadom.
Ker Google skeniranih knjig ne prodaja, je Chin zaključil, da ne gre za kršitev avtorskih pravic, ampak pošteno uporabo (fair use). Ceh je že napovedal pritožbo na prizivno sodišče v New Yorku. Google je v projektu Google Books skeniral že 20 milijonov knjig.
