Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

nejc_nejc je 1. avg 2024 ob 16:41 izjavil:

telexdell je 30. jul 2024 ob 23:21 izjavil:

Ne razumem folka, zakaj je toliko proti obnovljivim virom? Ali elektrike proizvedena iz obnovljivih virov kaj drugače kaže programe na TV al manj napolni mobilni telefon? Mogoče so zaradi elektronov iz obnovljivih virov manj uspešni na kakšni računalniški igri? Mene skrbi le, če bom imel na razpolago elektriko v vsakem trenutku, ko jo bom potreboval in pa, da bo cena energije takšna, da si jo bom lahko privoščil. Če pa pride do mene elektrika iz TEŠ ali iz JEK ali z HE Zlatoličje ali iz SE na sosedovi strehi ali...mi pa dol visi.

ABSOLUTNO, samo, SAMO z obnovljivo proizvodnjo bo bolj težka. V obliki, ki jo danes poznamo.

Nič ne bo bolj težka, kar nekaj držav to že dosega. Možno pa je po vsem svetu in za nizko ceno.

"According to a review of the 181 peer-reviewed papers on 100% renewable energy that were published until 2018, "[t]he great majority of all publications highlights the technical feasibility and economic viability of 100% RE systems."[10] A review of 97 papers published since 2004 and focusing on islands concluded that across the studies 100% renewable energy was found to be "technically feasible and economically viable."[13] A 2022 review found that the main conclusion of most of the literature in the field is that 100% renewables is feasible worldwide at low cost.[14]"
100%25 renewable energy @ Wikipedia

nejc_nejc je 1. avg 2024 ob 17:41 izjavil:

Nič ne bo bolj težka, kar nekaj držav to že dosega. Možno pa je po vsem svetu in za nizko ceno.

Ja in te drzave niso v skupnem ele. sistemu.

Kako ne? Norveška? Islandija? Nekatere izmed njih niso, ne vse.

Fluido je 31. jul 2024 ob 22:11 izjavil:

Lesna biomasa je menda velik vir onesnaženja s trdimi delci (velik problem v mestih), kako bomo folk, ki komaj životari, prepričali da vsi nabavijo uplinjevalce?

Socialno šibki imajo že zdaj 100 % subvencijo za posodobitev svoje stare kurilne naprave (torej zamenjavo z novo uplinjevalno ali toplotno črpalko), tako da to ne bi smela bit težava.
https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pr...

Verjetno malo trolaš, a vseeno.
Razloži to npr. mojima sosedoma. Tisti v mansardnem delu sosednje hiše ima v dnevni gašperčka (za spalni del sicer ima klimatsko), spodnji sosedi imajo 2 gašperčka in večjo peč v kuhinji na kateri ob hladnejšem vremenu kuhajo. Oboji na sociali in penziji, za (skupno) centralno ogrevanje se ne bodo zmenili nikoli. Ta hiša radiatorjev ne bo videla še lep čas.
Potem npr. taščini sosedi, center MB, starejši ljudje, slaba penzija, res slabo materialno stanje. Stara meščanska hiša, sicer zelo lepa stanovanja, a če hočeš pri neizoliranih 3,2m višine imeti vsaj 2 sobi in kuhinjo tople, imaš mimogrede 300-500€ plina mesečno. Zato so gašperčki v sobah, v kleti drva, ki si jih zaradi starosti še komaj v stanovanje spravljajo (navadno s pomoćjo hčera, sinov, vnukov, ki večkrat pridejo na obisk in jim pomagajo.
In tega je še zelo veliko.
Kako lahko izkoristijo to subvencijo?

Nisem gledal, jaz ne pridem v poštev. Mi smo iz eko sklada nekaj pokasirali (fasada, okna).
Socialci, vsaj tisti ki pomoč res krvavo potrebujejo, se navadno na te razpise ne spoznajo preveč. Mogoče z izjemo hmmm... kakih naših brazilcev. Sosedi sicer imajo (izobražene) otroke, ki bi lahko tu kaj pomagali, a se mi zdi, da starše uporabljajo le za kako kosilo po službi in "babica servis" za vnuke. Marsikdo nima nikogar, izključeni iz družbe in životarijo. Zdaj sem pa res zašel iz teme ...

Fluido je 1. avg 2024 ob 19:38 izjavil:

1. Sosedje: če se ne znajo med sabo zmenit za skupno centralno ogrevanje so si sami krivi. Drugače pa naj montirajo eno navadno klimo in se z njo ogrevajo, strošek pod 500 EUR (poraba pa ne dosti večja kot namenska toplotna črpalka za ogrevanje). Glede na to da imajo socialno lahko dobijo 100 % subvencijo za toplotno črpalko (lahko ogreva tudi samo njihov del hiše in se še menit med sabo ne rabijo).

To je sicer res, ampak ne moreš nič narediti, če sosedje niso za to. Očitno nisi nikoli živel v bloku... Dobiti kakršnokoli soglasje za investicijo je praktično nemogoče. Sam imam eno stanovanje v Kranju, sem predlagal skupno plinsko peč, da se zmeče ven vse individualne, s centralnim razvodom, pa ideja še ni prišla v glavo vseh. Ja, bi bila investicija, ampak pač dvigneš rezervni sklad, kot smo ga za fasado in se da...

BTW. tudi za fasado in izolacijo sem se par let boril, vmes se je podražilo za 30,40%, sam zdaj ko jo imamo, so pa vsi penzionisti navdušeni...

Zdaj, če bi se dalo dobiti še subvencijo za nekatere, bi bila to čista zmaga.

Samo, če folk nima razpeljanih toplovodnih cevi po stanovanjih, je pa to v današnjih nategunskih, šalabajzerskih d.o.o projektih, kar cela loterija.

In če v bloku ni enega, ki bi to nadzoroval, kontroliral, težil izvajalcem, in sploh, jih našel, je to misija nemogoče...

floyd1 je 1. avg 2024 ob 21:12 izjavil:

Sosedi sicer imajo (izobražene) otroke, ki bi lahko tu kaj pomagali, a se mi zdi, da starše uporabljajo le za kako kosilo po službi in "babica servis" za vnuke. Marsikdo nima nikogar, izključeni iz družbe in životarijo. Zdaj sem pa res zašel iz teme ...

Kako so straši vzgojili svoje otroke, tako se zdaj oni obnašajo do njih. BTW., stari starši se vedno pustijo izkoristiti za otroke, pa še kaj drugega, kar znajo, če jim to pravilno predstaviš. Radi se počutijo vključeni v družine njihovih otrok, seveda jim moraš pa postaviti meje... Izkoristite jih, dokler jih lahko...

Na kitajskem sta fotovoltaika in veter prvič presegla premog:
https://reneweconomy.com.au/pivotal-mom...
Hkrati so obnovljivi viri najcenejša opcija za dodajanje novih kapacitet v omrežje...

Fluido je 2. avg 2024 ob 11:19 izjavil:

Kot sem ga jst razumel ta 2 soseda sploh nista v bloku, ampak v navadni hiši. Dvomim da za inštalacijo navadne klime (magari tudi klasične toplotne črpalke) na SVOJ del hiše rabiš kakršnokoli soglasje..

Če ga citiram: " Tisti v mansardnem delu sosednje hiše ima v dnevni gašperčka (za spalni del sicer ima klimatsko), spodnji sosedi imajo 2 gašperčka in večjo peč v kuhinji na kateri ob hladnejšem vremenu kuhajo".

Ni treba dvomit...

Ker gre za poseg v zunanji del hiše, rabiš soglasje arhitekta, ker to posega v njegovo delo...

fikus_ je 2. avg 2024 ob 11:43 izjavil:

Daj inženir, postavi svojo SE in iz prakse piši, nabavi EV, ..... ! Od staršev SE ne šteje, pa še položnice za elektriko nočeš prilepiti, da bi pokazat tisti tvoj zaslužek nekaj kEUR na leto.

Ti bi na hišo v najemu postavljal svojo SE?! Pameten si lih tako kot govoriš! Sicer pa tam kjer sem zdaj v najemu je na strehi SE (od najemodajalca), doma pri starših pa naša SE. Vse podatke si dobil in sem jih objavil, čakamo samo še konec leta da vidimo ali bo letna samooskrba res v rangu 80 do 85 % ali tam okrog, kot sem napovedal. Konec leta objavim še to.

Invictus je 2. avg 2024 ob 11:28 izjavil:

Fluido je 2. avg 2024 ob 11:19 izjavil:

Kot sem ga jst razumel ta 2 soseda sploh nista v bloku, ampak v navadni hiši. Dvomim da za inštalacijo navadne klime (magari tudi klasične toplotne črpalke) na SVOJ del hiše rabiš kakršnokoli soglasje..

Če ga citiram: " Tisti v mansardnem delu sosednje hiše ima v dnevni gašperčka (za spalni del sicer ima klimatsko), spodnji sosedi imajo 2 gašperčka in večjo peč v kuhinji na kateri ob hladnejšem vremenu kuhajo".

Ni treba dvomit...

Ker gre za poseg v zunanji del hiše, rabiš soglasje arhitekta, ker to posega v njegovo delo...

Za montirat klimo rabiš soglasje arhitekta?! Sej ne posegaš v nosilno konstrukcijo hiše.

Sicer pa sam osebno če drugače ne bi šlo bi namestil eno okenjsko klimo (magar še par cevi speljal po steni (montirane z nosilci na steno) in par radialnih ventilatorjev s katerimi bi topel zrak speljal še v ostale prostore. Ni najlepša rešitev, ampak delovalo pa bi, tu pa 100 % ne rabiš nobenega soglasja.

nejc_nejc je 2. avg 2024 ob 11:50 izjavil:

Za montirat klimo rabiš soglasje arhitekta?! Sej ne posegaš v nosilno konstrukcijo hiše.

Inženircek, motiš se.

Bojim se da ne. Kar sem jaz našel je da rabiš 75 % soglasje STANOVALEV če si v bloku, ne od arhitekta. Tle pa sploh ne gre za blok, ampak za navadno hišo.

Evo:

"Gradbeno dovoljenje za klimatsko napravo?
Montaža klimatske naprave spada med spremembe oziroma izboljšave nepremičnin, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Na tak način se pospeši celoten postopek vgradnje klimatske naprave, saj ne gre poseganje v statiko ali izvirni načrt nepremičnine. Celoten postopek se namesto pri pristojnih uradih izpelje znotraj hišnega sveta in upravnika bloka.

Izjeme, ko soglasje v bloku ni potrebno
V primerih, ko zunanjo enoto klimatske naprave ne pritrjujemo na fasado bloka oziroma klimatska naprava ne spreminja njegove zunanje podobe, soglasje ni potrebno. Primeri takšnih namestitev klime so:

-montaža klimatske naprave na notranjo steno balkona
-ali na notranjo steno terase
-na tla atrija
-na tla balkona
-v okensko odprtino stanovanja ("ameriški" tip montaže)
-prenosna klima, ki ne zahteva montaže s posegom v stene in fasado bloka"
https://odpri.me/dom-in-stanovanje/ogre...

Torej ne, v nobenem primeru ne rabiš soglasje arhitekta kot je trdil nejc nejc. Kar rabiš je soglasje stanovalcev če si v bloku, pa še tega ne rabiš če klimo montiraš v okensko odprtino stanovanja. Torej ena okenska klima katere output razpelješ še v druge prostore ali pa preprosto 2 ali 3 okenske klime in je to to.

nejc_nejc je 2. avg 2024 ob 11:50 izjavil:

Za montirat klimo rabiš soglasje arhitekta?! Sej ne posegaš v nosilno konstrukcijo hiše.

Inženircek, motiš se.

Torej ne, ne motim se, motiš se ti. Nobenega soglasja arhitekta ni treba.

Fluido je 2. avg 2024 ob 11:51 izjavil:

Sicer pa sam osebno če drugače ne bi šlo bi namestil eno okenjsko klimo (magar še par cevi speljal po steni (montirane z nosilci na steno) in par radialnih ventilatorjev s katerimi bi topel zrak speljal še v ostale prostore. Ni najlepša rešitev, ampak delovalo pa bi, tu pa 100 % ne rabiš nobenega soglasja.

nejc_nejc je 2. avg 2024 ob 11:50 izjavil:

Za montirat klimo rabiš soglasje arhitekta?! Sej ne posegaš v nosilno konstrukcijo hiše.

Inženircek, motiš se.

Bojim se da ne. Kar sem jaz našel je da rabiš 75 % soglasje STANOVALEV če si v bloku, ne od arhitekta. Tle pa sploh ne gre za blok, ampak za navadno hišo.

Zanimiva, hitra in elegantna rešitev, ki jo reklamirajo (imajo v prospektih) tudi vsi prodajalci prenosnih klimatskih naprav.

Ima pa taka rešitev eno majhno napako - okna v ameriškem stilu, ki se zapirajo drsno od zgoraj navzdol.
Jaz še nisem zasledil, da bi kdo imel montirana takšna okna.
Montaža takšnih oken v blok spremeni njegov izgled, kar pa ni samo invidualna odločitev.

Imaš morda ti montirana takšna okna? Kako se obnesejo?

joez7 je 2. avg 2024 ob 11:53 izjavil:

fujtajksel je 2. avg 2024 ob 10:38 izjavil:

joez7 je 2. avg 2024 ob 06:48 izjavil:

Tole nabijenje negativnih cen el. energije je čisto nagajanje. Lepo daš dirigirano porabo, pa četudi gretje zalogovnika vode po recimo 1/3 redne cene, pa je vin-vin. Tudi nekatere proizvodnje bi se dalo optimizirat z dirigirano porabo. Nevem kako je z proizvodnjo dušičnih gnojil - je precej energetsko potratna.

Ali pa je nagajanje da guraš v mrežo elektriko iz svoje sončnice ker ti pač sije sonce, čeprav je takrat v omrežju presežek ki ga nihče ni sposoben porabit? Očitno dirigirane porabe ni dovolj, da bi požrla te relativno kratkotrajne presežke. Na tem sicer marsikje delajo, zlasti tam kjer že itak obstajajo nekakšni zalogovniki (npr toplote), ampak problem je da zalogovniki nasplošno *stanejo*, dirigirana poraba v znatnem obsegu pa je huda motnja v proizvodnih procesih.
Razne energetsko potratne proizvodnje običajno rabijo ugodno ceno energije dovolj veliko procentov časa, da se povrne naložba v mašinerijo. Talum je npr ugasnil proizvodnjo aluminija ravno zato, ker je elektrika predraga, z občasnimi poceni konicami pač ne gre. Baterije v omejenem obsegu in primerno dozo subvencij delujejo, ampak očitno ne tolk da bi odpravile fenomen negativnih cen. ČHE se kolikor vem splačajo brez subvencij, je pa hud problem "umeščanje v prostor" za nove.

Presežka v el. sistemu ni. Vedno je ravnovesje med porabo in proizvodnjo - v nasprotnem primeru niha frekvenca. Male SE (v rangu 10kvapik) sploh niso problem za omrežje, dejansko izboljšujejo stanje omrežja - bolj konstantna napetost. Male SE z večidel proizvodnje pokrijejo lastno rabo objekta in samo viške oddajajo, še nisem slišal da bi male SE imele negativno ceno (razen na borznem odjemu, na primer SunContract) Male SE so dobre tudi zaradi razpršene proizvodnje. Z jan 2024 ima Slo 1GWpik instalirane moči zelenih virov. Projekcija za 2030 je 3GWpik, pa tudi takrat verjetno nebo problemov.

Ampak do ravnovesja je treba nekako prit in del tega so tudi te negativne cene, s katerimi dejansko fehtaš nekoga da vzame odvečno energijo, ki je nihče takrat ne rabi. Poleg tega so pa še sistemske storitve (primarna, sekundarna regulacija) da izravnavajo neplanirana odstopanja.

Male SE imajo načeloma enak profil proizvodnje kot velike SE. Nasploh so SE, VE ipd na električnem trgu problematični, ker delajo elektriko pač takrat ko sije/piha. "Bolj konstantna napetost" nonsense. Sonce ti na nivoju Slovenije ob takemle vremenu zlahka odstopa 10% od napovedi, posledično rabiš dovolj fleksibilne rezerve. Res je da je vseh SE skupaj pri nas zaenkrat še dovolj malo, da je elektrika ob sončnih dnevih še vedno draga - kar pa čez par let predvidoma ne bo več (in se bo rast deleža SE zato takrat upočasnila, je treba štepat dokler je še čas).
Razlika nem malimi in velikimi je da so velike direkt na omrežju in na tržnih cenah SIPX, male pa preko distributerjev in njihovih tržnih modelov ali net-meteringa.
Male SE so sicer slabe zaradi relativno visoke cene na MW oz MWh, za enak vložen denar pri velikih dobiš znatno več MW/MWh, ekonomija obsega pač.

Fluido je 2. avg 2024 ob 14:44 izjavil:

Sonce ti na nivoju Slovenije ob takemle vremenu zlahka odstopa 10% od napovedi, posledično rabiš dovolj fleksibilne rezerve.

10 % od 700 MW proizvodnje sonca je 70 MW. Že črpalna hidroelekrarna Avče ima moč 185 MW. Pa še vse slovenske hidroelekrarne, ki jim lahko po potrebi bodisi povečaš bodisi zmanjšaš pretok vode skozi turbino. Plus še teš6. Plus megabaterije (Kidričevo pri Ptuju in vse ostale). Skratka ni težav tukaj.

Super, ni težav, zato pa ti financiraj npr. baterije, če tako verjameš vanje!

ČHE Avče dela na 185 MW do 15 ur, splača se pa, če je razlika v ceni elektrike za črpanje in kasnejši izplen , več kot 30 % razlike, prišteti je še potrebno izgradnjo, .... .

V SLO bi lahko bi lahko bilo več ČHE, pa ne gre skozi.

ČHE Avče dela na 185 MW do 15 ur, splača se pa, če je razlika v ceni elektrike za črpanje in kasnejši izplen , več kot 30 % razlike, prišteti je še potrebno izgradnjo, .... .

Cene iz ure v uro nihajo ne samo za 30 %, ampak za lahko tudi za nekaj tisoč procentov.

shmandi je 2. avg 2024 ob 14:57 izjavil:

Ja no ja... sem mislil, da imaš kakšno bolj trajno in estetsko rešitev. Plus razlika v prodajni ceni elektrike ni edini vir prihodkov, takšni obrati dobijo še precej dodatno za sekundarno in terciarno regulacijo frekvence.
Si pa zelo žaljivo uletel s svojimi izjavami...

Sorry, sem mislil da trolaš, zato sem te tako tudi obravnaval, pardon. Ni bilo pa nič žaljivega, samo rekel sem da če te ne zanima taka MacGyver potem pač trpi še naprej obstoječe stanje (drva al karkoli že mate in bi rad zamenjal).

Super, ni težav, zato pa ti financiraj npr. baterije, če tako verjameš vanje!

Avstralska 100 MWh baterija se je povrnila v samo 2 letih. Ta v Kidričevem pri Ptuju se bo v nekih 7 letih ali nekaj takega. Skratka vračilne dobe v baterije so zelo solidne.

Fluido je 2. avg 2024 ob 14:44 izjavil:

Sonce ti na nivoju Slovenije ob takemle vremenu zlahka odstopa 10% od napovedi, posledično rabiš dovolj fleksibilne rezerve.

10 % od 700 MW proizvodnje sonca je 70 MW. Že črpalna hidroelekrarna Avče ima moč 185 MW. Pa še vse slovenske hidroelekrarne, ki jim lahko po potrebi bodisi povečaš bodisi zmanjšaš pretok vode skozi turbino. Plus še teš6. Plus megabaterije (Kidričevo pri Ptuju in vse ostale). Skratka ni težav tukaj.

Eno so odstopanja od enodnevnih napovedi. Zaradi organizacije električnega trga to pomeni da rabiš dovolj kapacitete regulacij. Je rešljivo, je pa dodaten strošek (poleg neto cene elektrike) ki ga je pri "starodobnih" elektrarnah manj.
Drugo je predvideno dnevno nihanje, ker pač sonce sije podnevi, ponoči pa ne. Če se cilja na nekje 30% povprečni delež SE v omrežju (poleti več), bo glajenje teh predvidenih oscilacij že precejšen problem, ampak najbrž tudi rešljiv v okviru sprejemljive ekonomike, npr če se bo dalo postavljat še kaj ČHE (baterije se zaenkrat obnesejo bolj za urne konice, npr vodik pa ne zares).
Najbolj problematično pa je sezonsko nihanje, ob tem da naj bi ugasnili premog. Mislim kaj je realno tehnoekonomsko sprejemljivo z razumnimi številkami na položnicah, ne kaj je tehnično možno pa da še vso preostalo proizvodnjo preselimo na Kitajsko.

Fluido je 2. avg 2024 ob 14:58 izjavil:

ČHE Avče dela na 185 MW do 15 ur, splača se pa, če je razlika v ceni elektrike za črpanje in kasnejši izplen , več kot 30 % razlike, prišteti je še potrebno izgradnjo, .... .

Cene iz ure v uro nihajo ne samo za 30 %, ampak za lahko tudi za nekaj tisoč procentov.

Cene res nihajo včasih zelo, ampak ČHE delajo na daljših intervalih ko se tiste razlike cen že precej pogladijo.
Kljub visokemu capexu se zadeva kolikor slišim izplača brez subvencij, je pa problem če bo mogoče še kakšno zgradit.

Fluido je 2. avg 2024 ob 14:58 izjavil:

Avstralska 100 MWh baterija se je povrnila v samo 2 letih. Ta v Kidričevem pri Ptuju se bo v nekih 7 letih ali nekaj takega. Skratka vračilne dobe v baterije so zelo solidne.

Baterije delajo na trgu za urne konice in v regulaciji.
V regulaciji je ekonomika zelo odvisna od velikodušnosti državnega operaterja, ampak te cene upadajo.
Dnevni trg za konice je že bolj problematičen, konice so sicer včasih visoke ampak ne vedno, tako da ne moreš pričakovat ravno bajnega dobička vsak dan (zaradi visoke investicije pa bi dejansko moral precej zaslužit vsak dan da se povrne, pa še precej operativnih stroškov je treba pokrivat). Vračilna doba postane solidna zlasti če ti za investicijo država primakne izdaten delež subvencije. No upajmo da bodo cene še naprej padale, namen subvencij je da enkrat ne bi bile več potrebne...

Fluido je 2. avg 2024 ob 15:14 izjavil:

... Če bo do takrat vodikova ekonomija že vsesplošno razširjena (po vsej verjetnosti bo)...

Na vodik v energetiki ne bi ne vem kaj stavil, čeprav se v vodik zliva veliko subvencij.
Round-trip izkoristek hranjenja za elektriko je reda 40% (v primerjavi s ČHE 75%), pa zaenkrat ogromna naložba za 200 MW elektrolizer itd, visok % opex. Tako da bi bila npr naložba v vodikov ekvivalent ČHE Avče ekonomsko popoln strel v koleno.
Tudi vodikov hranilnik za letno hrambo ekonomsko ne pride skozi (je bolj sprejemljivo za nekje teden-dva, pri ČHE podobno).

Fluido je 2. avg 2024 ob 15:31 izjavil:

Kaj je zate daljši interval? Kot vem lahko ČHE zamenja iz črpalnega v generacijski način v roku manj kot 5 minut, cene pa so po par ur skupaj zelo nizke ali zelo visoke.

Obrne že relativno hitro, ampak bazen polni/prazni kar nekaj ur in važno je povprečje teh nekaj ur polnjenja proti praznjenja.
Kot rečeno se izplača, ampak strošek hranjenja je kar velik v primerjavi z lepimi LCOE številkami za sonce in veter.

Fluido je 2. avg 2024 ob 15:31 izjavil:

In glede na to da bo baterij ki bodo v EVjih odslužile slej ko prej veliko (baterija v avtu zdrži nekih 20 do 25 let, ni večna), bo takih second hand baterij za grid hranilnike slej ko prej zelo veliko (posledično pa bo nizka tudi njihova cena).

Za energetske razmere še vedno pljunek v morje.
Morali bi iznajt predvsem kakšne *poceni* large-scale baterije s še vedno dobrim RT izkoristkom, tudi če je slabša energijska gostota na volumen/maso.

Morali bi iznajt predvsem kakšne *poceni* large-scale baterije s še vedno dobrim RT izkoristkom, tudi če je slabša energijska gostota na volumen/maso.

Že kaj kmalu se glede na projekcije podatkov obetajo baterije po 8 dolarjev na kWh:
https://zaensvet.si/svinjsko-poceni/

Obrne že relativno hitro, ampak bazen polni/prazni kar nekaj ur in važno je povprečje teh nekaj ur polnjenja proti praznjenja.
Kot rečeno se izplača, ampak strošek hranjenja je kar velik v primerjavi z lepimi LCOE številkami za sonce in veter.

Že že, glede na zgornjo tabelo (recimo srednji stolpec) bi ga najprej praznila 8 ur od polnoči do 8 zjutraj, nato pa bi ga v času nizkih cen 8 ali 7 ur praznila.

Za ogrevanje že precej težje konkurira kurilcu :)))

Po trenutnih cenah vsekakor. Ampak kmalu bo drugače. Danes je sonce po recimo 50 EUR na MWh, čez 10 let bo verjetno tam nekje 15 EUR/MWh. Nato pa odštej 25 % izgub pri elektrolizi in stiskanju, kar ti da celo tako uskladiščenega sonca (ali vetra) po 20 EUR na MWh. Torej 2 centa na kWh. Kurilno olje je pa po 12 centov na kWh danes, čez 10 let verjetno še 2x ali 3x dražje. Torej 2 cente na kWh vodik, proti 24 do 36 centov za kurilca čez 10 let. Dobro, nekaj bodo vzeli še vodikovi priskledniki, pa vendar vodik ima v prihodnosti možnost da je precej cenejši za ogrevanje kot kurilno olje ali zemeljski plin.

Problem je da večji hranilnik tolk več stane, da se ti investicija ne povrne, če ga izrabljaš v glavnem 1x letno. Medtem ko se izide če ga izrabljaš npr 20x letno. Samo potem ti ne more reševat problema zime...

Baje se da uporabit stare jame za shranjevanje vodika, jih malo zatesniš po potrebi, volumen ogromen, cene majhna..Pa tudi sicer dvomim da par gigantskih silusov ki ne rabijo bit nič ekstra ojačani zaradi nizkih tlakov stane toliko.

Zaenkrat se najbolj obnese za transport ob predpostavki da vodik za razliko od dizla ni obdavčen pa da bodo dizlu sčasoma še nabili davek na emisije CO2 ;)

Tudi za transport bo vodik po napovedih precej cenejši od dizla. Problem je samo v tem da bo baterijski pogon še bistveno cenejši in tam kjer je zadevo možno naredit na baterije, tam vodik ne bo prišel zraven. Ampak baterijski pogon ne moreš implentirat na ves transport (recimo čezoceanske ladje, letala ki letijo na dolge razdalje ipd), tako da tam ima vodik šanse.

Fluido je 2. avg 2024 ob 16:14 izjavil:

Za ogrevanje že precej težje konkurira kurilcu :)))

Po trenutnih cenah vsekakor. Ampak kmalu bo drugače. Danes je sonce po recimo 50 EUR na MWh, čez 10 let bo verjetno tam nekje 15 EUR/MWh. Nato pa odštej 25 % izgub pri elektrolizi in stiskanju, kar ti da celo tako uskladiščenega sonca (ali vetra) po 20 EUR na MWh. Torej 2 centa na kWh. Kurilno olje je pa po 12 centov na kWh danes, čez 10 let verjetno še 2x ali 3x dražje. Torej 2 cente na kWh vodik, proti 24 do 36 centov za kurilca čez 10 let. Dobro, nekaj bodo vzeli še vodikovi priskledniki, pa vendar vodik ima v prihodnosti možnost da je precej cenejši za ogrevanje kot kurilno olje ali zemeljski plin.

Problem je da večji hranilnik tolk več stane, da se ti investicija ne povrne, če ga izrabljaš v glavnem 1x letno. Medtem ko se izide če ga izrabljaš npr 20x letno. Samo potem ti ne more reševat problema zime...

Baje se da uporabit stare jame za shranjevanje vodika, jih malo zatesniš po potrebi, volumen ogromen, cene majhna..Pa tudi sicer dvomim da par gigantskih silusov ki ne rabijo bit nič ekstra ojačani zaradi nizkih tlakov stane toliko.

Zaenkrat se najbolj obnese za transport ob predpostavki da vodik za razliko od dizla ni obdavčen pa da bodo dizlu sčasoma še nabili davek na emisije CO2 ;)

Tudi za transport bo vodik po napovedih precej cenejši od dizla. Problem je samo v tem da bo baterijski pogon še bistveno cenejši in tam kjer je zadevo možno naredit na baterije, tam vodik ne bo prišel zraven. Ampak baterijski pogon ne moreš implentirat na ves transport (recimo čezoceanske ladje, letala ki letijo na dolge razdalje ipd), tako da tam ima vodik šanse.

SE bodo gonilo napredka.
Vodik kot tak se nebo masovno prijel, je preveč tehničnih omejitev.
Prihodnost je verjetno v sintetičnih gorivih - še posebej kerozin.
https://abmobil.si/sinteticna-goriva-in...
Puščavske države se že pripravljajo nato. Trenutno je sporna samo še cena ~4EUR/galono (proizvodna cena) kar pomeni nekje 6EUR/l maloprodajno. Tudi avtomobilske tovarne spreminjajo časovnico konca ICE, na pozna 30leta ali v nedifinirani prihodnosti.
Bo pa prevoz verjetno dražji. Eni bodo leteli, drugi pa vlekli vozove.

Kolega na Egolfa. Edino kar ga moti je priklaplanje in odklaplanje kabla za polnjenje, Ma pa SE.
Je izjavil, da bo tisti, ki bo rešil polnjenje - avtomatsko z kontakti ali brezstično, odkril zlato jamo.
Za letala, bo verjetno ostal edino kerozin - teža - ekonomičnost.
Javni mestni prevoz pa lahko gre na e-trole.

shmandi je 2. avg 2024 ob 14:47 izjavil:

Fluido je 2. avg 2024 ob 14:16 izjavil:

Sej pogoj za namestitev take okenske klime niso takšna okna, ki se zapirajo drsno od zgoraj navzdol, z malo iznajdljivosti jih lahko namestiš tudi na vsa druga okna.

No, ta iznajdljivost me pa res zanima. A tako, da izrežeš luknjo skozi troslojno steklo?

Ne rabiš. Že en čas so klime brez zunanje enote. Na zunanji steni sta dve rešetki, kot pri Lunosih in podobno. Poglej Olimpia Splendid Unico Air

hojnikb je 3. avg 2024 ob 11:32 izjavil:

joez7 je 3. avg 2024 ob 07:13 izjavil:

Kolega ma Egolfa. Edino kar ga moti je priklaplanje in odklaplanje kabla za polnjenje, Ma pa SE.
Je izjavil, da bo tisti, ki bo rešil polnjenje - avtomatsko z kontakti ali brezstično, odkril zlato jamo.
Za letala, bo verjetno ostal edino kerozin - teža - ekonomičnost.
Javni mestni prevoz pa lahko gre na e-trole.

čudno da tega kolega ne moti vtikanje bencinske stele v luknjo... ali njegovga korenjaka...

Moti ga, vsakodnevno polnjenje - včasih tudi dvakrat na dan. Dizla je mel poln rezervar za teden dni.
Je pa tudi že v tistih letih, da je doma enkrat na mesec dovolj, ljubice pa nima (vsaj ne prizna) :)