Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

telexdell je 5. jan 2018 ob 07:52 izjavil:

APPluk je 4. jan 2018 ob 19:46 izjavil:

Malo sem bral še po drugih forumih in sem prebral, da je lahko elektrarna samo na stanovanjskem objektu, kateri se bo oskrboval. Je to res??? Torej elektrarne za smooskrbo ne morem postavit na hlev, garažo, kozolec,...

Elektrarna je lahko le na objektu, kateri ima električni priključek. Če se torej hlev, garaža, kozolec napajata z elektriko iz omrežja potem jo lahko postaviš tja.
Tu imaš video, postavljanje SE na hlev

SE elektrarno imaš jasno lahko kjerkoli. Ampak hec, o katerem govoriš zadnje strani, je lahko le na stanovanjskem objektu.

Evo video, ki sicer besedno pove, kaj je največji problem nukleark in to omenjam vedno, ko pride do kake debate o super-duper nuklearkah - CENA!

Nuklearke so že danes dražje od fotovoltaike.

Nikec3 je 5. jan 2018 ob 13:02 izjavil:

Nuklearke so že danes dražje od fotovoltaike.

Mogoče če delaš butasto primerjavo cena/kWh. Na predvidljivost proizvodnje pa nihče ne pomisli. Aja saj res, takrat malo drva pokuriš pa je .

telexdell je 5. jan 2018 ob 11:41 izjavil:

jest10 je 5. jan 2018 ob 09:55 izjavil:

SE elektrarno imaš jasno lahko kjerkoli. Ampak hec, o katerem govoriš zadnje strani, je lahko le na stanovanjskem objektu.

Pišeš o stvareh, o katerih nimaš pojma. Tu pa je še link do foruma, kjer uporabmok Pirpy govori, da si je sam postavil na video omenjeno elektrarno po sistemu samooskrbe

Se opravičujem.
Ampak stvari vseeno niso tako rožnate. Pri postavitvi na pomožni objekt/hlev/... imaš višji davek 22%, pri postavitvi na bajto pa 9,5%.

plus treba je upostevati ogromno shrambo energije, minimalno za 7 dni. ce hoces kaj konkretnega narest, seveda se dlje, tudi ce imas se vetrno energijo - v nemciji so bila veckrat obdobja tudi po vec kot dva tedna, ko je bila proizvodnja iz solarnih panelov in vetrnic manj kot 10% povprecne proizvodnje. kaj bos naredil v tem primeru? prosil sosede francoze, da posodijo mal stroma iz njihovih grdih hudobnih nukleark?

Malo. Ker nimamo pogojev za take hece(črpalne, večje posodobitve omrežja itd).

APPluk je 4. jan 2018 ob 19:46 izjavil:

Malo sem bral še po drugih forumih in sem prebral, da je lahko elektrarna samo na stanovanjskem objektu, kateri se bo oskrboval. Je to res??? Torej elektrarne za smooskrbo ne morem postavit na hlev, garažo, kozolec,...

Če se garaža dotika hiše, potem daš lahko tudi na garažo. Enako je s pergolami, nadstreški, etc. Če pa je garaža odmaknjena od hiše, lahko prav tako postaviš na njo SE, samo potem plačaš višji davek.

Nikec3 je 5. jan 2018 ob 17:41 izjavil:

Sem že pred časom rekel, da bi 1MW nuklearka v Sloveniji stala 10 milijard €. Zdaj pa lahko računate, koliko panelov, baterij, omrežij in črpalnih elektrarn lahko s tem postavimo.

10 miljard € ne bi bilo dovolj, da bi lahko nadomestili 1 GW nuklearko s PV paneli. So že bili tudi izračuni kot dokaz v tej temi, že večkrat. Pa to niti ne upošteva, da je življenjska doba nuklearke dvakrat daljša od PV elektrarn.

APPluk je 6. jan 2018 ob 11:16 izjavil:

Kako pa je kaj z točo?
Npr.: takšno kot je bilo letos v okolici Slov.Bistrice, kako bi kaj odnesla elektrarna?

Zavarujes panele proti toci, kraji, vandalizmu, etc.

Torej se spet podaljša doba odplačila investicije (verjetno zavarovalnica ne vklučuje SE v zavarovanje za hišo)

ampak

to je ena hudo variabilna proizvodnja, polna visokih spic in praznih, dolgih dolin
zaradi tega imas potem bizarnosti kot so negativna cena kilovatne ure enkrat in odkup francoske jedrske elektrike drugic
ce nimas ogromne farme baterij, nisi s tem prav dosti resil

plus:

zgornja infografika pravi, da vetrnice po nemciji zaposlujejo 143 000 ljudi. 5400MW kapacitete (920MW efektivne) je okrog 10%, torej to znese recimo 14300 ljudi za ENO 1GW elektrarno
po tem: http://www.nek.si/sl/ljudje_z_znanjem/o...
ima celotna organizacija v JEK 641 ljudi, torej od oka slabe 20x manj za podobno proizvodnjo

Hvala za to kul infografiko. Ko sem to videl, sem še bolj za veter, solar, hidro, ČHE in baterije. Vetrne elektrarne proizvedejo največ energije v mesecih, ko je najmanj sonca, rotorji vetrnic so vedno večji, vetrnice pa so postavljene vedno višje --> manjša nihanja v proizvodnji. Hkrati pa so pogoji negativnih cen idealni za ČHE in baterije. Ne pravim, da je to dobro, pravim da je to problem, ki se ga bo dalo učinkovito rešiti.

APPluk je 6. jan 2018 ob 12:03 izjavil:

Torej se spet podaljša doba odplačila investicije (verjetno zavarovalnica ne vklučuje SE v zavarovanje za hišo)

Najprej nekaj trdiš (torej se...) Pol pa nisi več prepričan (verjetno...). A ni to malce neresno?

Generali zavarovanje v paketu dom npr. vključuje lom stekla ali poškodbe pri viharju do nekega zneska (odvisno od paketa). Torej, če imaš zavarovano nepremičnino t ene stane dodatno nič. Kako pa je pri tvoji zavarovalnici pa vprašaj svojega agenta.

A se pri Solarnih elektrarnah računa, cene na priključno moč ali na generirano moč?

Se cena računa na povprečni dan generirane elektrike?

Ali pa se računa na ceno generirane elektrike plus cena baterije za čas, ko solarna elektrarna ne dela?

Pri solarni elektrarni se računa proizvodnja kWh na KW instaliranih panelov. Pri nas lahko pričakuješ okrog 1100 kWh/kWp. Če energijo prodajaš ali pa si v sitemu samooskrbe ne potrebuješ nobene baterije. V prvem primeru kupuješ energijo kot vsak Janez, Franc, Mujo... v drugem pa manjke energije v nekem obdobju kompenziraš z viški v drugem obdobju. Enkrat letno pa se izvede poračun in morebitne manjke plačaš kot vsak Janez, Franc ali Mujo...

Ker hvaliti se s ceno priključne moči solarne elektrarne, brez upoštevanja vseh ostalih postranskih stroškev je navadna prevara!

Cena solarne elektrarne je odvisna od moči panelov. Torej je navedbe cene, glede na moč povsem poštena navedba. Drugih stroškov, če sam nimaš dveh levih nog in dveh levih nog pa praktično ni. Če jih ti veš pa jih nam zaupaj.

Recimo že tale pajac v fully charged lepo omeni, da bo višina priključne moči solarnih elektrarn ujela nuklerarne elektrarne letos.

Omeni pa tudi, da realni output NE je 2.5 milijonov GW/ur na leto, solarne samo 375 tisoč GW/ur na leto.

Torej jih rabimo še več kot 8x toliko, da se lahko sploh primerjajo z NE, pustimo sedaj še vse baterije, ki se jih rabi za pokrivanje za čas, ko sonce ne sije....

Sončne elektrane ne proizvajajo energije ponoči. Da bi preko dneva proizvedle toliko energije, kot jo JE v 24 urah je čista neumnost, saj je ne bi bilo možno kje porabiti. Da bi pa toliko energije, kot jo potrebujemo v dnevih, ko je proizvodnja v SE nizka ali je ni spravili v baterije je pa čista utopija pri današnjih možnostih shranjevanja.
Elektroenergetski sistem lahko deluje le v kombinaciji več različnih virov. Je pa potrebno manjšati vplive "umazanih" načinov (premog, uran) do sprejemljivega minimuma in jih nadomeščati z manj umazanimi (plin, kogeneracija, veter, voda, sonce...) do sprejemljivega maksimuma.

vostok_1 je 6. jan 2018 ob 16:19 izjavil:

Praviš torej, da bi bilo bolje, da država časti vsem nam panele, namesto investiranja v drugi blok?

Drugi blok JEK po sistemu cepitve jedra ne boš dočakal ne ti ne kdorkoli drug, pa če takoj zagotoviš brezplačne donacije za ceno izgradnje 10 milijard in, kot je navada pri nas, še za 20 milijard v žepe tistih, pri koritu.

PS- Mi je kaj ušlo in ste RAO že zgradili

Si pogledal iz katerega leta je cenik pri podjetju Tersus? Danes so cene na ključ okrog 1200 €/kWp v samogradnji pa pod 1000 €/kWp. Ob tem pa dobiš še brezobretni kredit na 7 let (Gen-I, Petrol) ali ugoden kredit Eko sklada.

Po podatku katerega sem podal zgoraj, da ti 1 kWp proizvede tam 1100 kWh letno je to po tvojem izračunu: 1100/(365*24)=12,5%. In kaj ti ta podatek pove? Zame je pomembno, da me 1 kWp stane npr. 1000 €, letno pa mi bo v sistemu samooskrbe proizvedel za 110 € električne energije. Izplačal se mi bo po 9. letih, naslednjih 20 let pa bom prihranil 2200 €.

Nikec3 je 6. jan 2018 ob 14:35 izjavil:

Hvala za to kul infografiko. Ko sem to videl, sem še bolj za veter, solar, hidro, ČHE in baterije. Vetrne elektrarne proizvedejo največ energije v mesecih, ko je najmanj sonca, rotorji vetrnic so vedno večji, vetrnice pa so postavljene vedno višje --> manjša nihanja v proizvodnji. Hkrati pa so pogoji negativnih cen idealni za ČHE in baterije. Ne pravim, da je to dobro, pravim da je to problem, ki se ga bo dalo učinkovito rešiti.

vsa ta neucinkovitost (2 zelo neucinkovita vira + 2 tipa shranjevanja (ze sama astronomsko draga)) napram nekaj vecjim jedrskim elektrarnam?
tudi obremenitev za okolje je ogromna od teh solarnih in vetrnih farm. okoljevarstvo pa tako.

telexdell je 6. jan 2018 ob 17:34 izjavil:

Prav zmrazi me, ko vetrnica mlati prazen zrak in mi je tako prijetno toplo, ko mi alfa, beta, gama... sevanje preveva telo.
Očitno to ni Slo tech forum ampak bebo-tech.

Vsaj izobrazi se kaj o sevanju, preden druge označuješ za bebote. Alfa sevanje ne predre niti oblačil, beta pa ne človeške kože. Od naštetih treh je nevarno le gama sevanje, hkrati pa si povsem pozabil na najnevarnejšo obliko sevanja, ki se sprošča ob jedrskih reakcijah. Za domačo nalogo sam ugotovi, za katero sevanje gre.

Prav zares, zgled bebo-techa.

Nikec3 je 6. jan 2018 ob 16:06 izjavil:

Magic1 je 6. jan 2018 ob 15:50 izjavil:

Mi nimamo vetra, kot prvo. Torej kaj bo zagotavljalo ogrevanje slovenije pozimi in polnenje električnih avtomobilov? Individualna kurišča?

Me bomo imeli vsi vsega. Avstrijci in mi imamo lahko kako ČHE in fotovoltaiko. Nemci lahko imajo več vetrnih zadev. Imajo pa vsi scenariji v prihodnosti ena skupno točko. Rabili bomo prenosne zmogljivosti.

Kaj pa energetska samozadostnost? Na ves glas jokamo, da moramo imeti prost dostop do odprtega morja, a glede energije bi bili pa kar odvisni od dobre volje sosedov?

Okapi je 6. jan 2018 ob 18:33 izjavil:

Nikec3 je 6. jan 2018 ob 16:06 izjavil:

Magic1 je 6. jan 2018 ob 15:50 izjavil:

Mi nimamo vetra, kot prvo. Torej kaj bo zagotavljalo ogrevanje slovenije pozimi in polnenje električnih avtomobilov? Individualna kurišča?

Me bomo imeli vsi vsega. Avstrijci in mi imamo lahko kako ČHE in fotovoltaiko. Nemci lahko imajo več vetrnih zadev. Imajo pa vsi scenariji v prihodnosti ena skupno točko. Rabili bomo prenosne zmogljivosti.

Kaj pa energetska samozadostnost? Na ves glas jokamo, da moramo imeti prost dostop do odprtega morja, a glede energije bi bili pa kar odvisni od dobre volje sosedov?

Še vedno ni odgovoril na čigavo elektriko se bomo pozimi ogrevali...

telexdell je 6. jan 2018 ob 18:37 izjavil:

Maš prav, pri nafti in uranu je energetska samozadostnost neprimerno višja, kot pa pri soncu. Hvala, da si me razsvetlil.

Vseeno je lazje narediti zalogo urana ali nafte, kot pa zalogo elektrike za hude case.

telexdell je 6. jan 2018 ob 18:37 izjavil:

Glej, če si funkcionalno nepismen je to tvoj problem. Ne boš me pa spravil v debato o nevtronih, žarkih X sevanju pri težjih elementih, sevanju pri lažjih elementih. Odpri novo temo, pa lahko debatiramo tam.

Seveda, tvoja taktika je nekaj zabluziti o strohotah sevanja, ko pa te nekdo razkrinka, da nimaš o sevanja niti osnovnega pojma, pa je debata o sevanju zate naenkrat irelevantna. Kljub temu, da si jo sam začel. Blefer bedni.

Magic1 je 7. jan 2018 ob 13:35 izjavil:

Točno tako. Plin, nafto, premog, uran lahko imaš na zalogi za kar nekaj mesecev. Pri elektriki imaš težave pa že v dnevnem časovnem obdobju. Poleg tega lahko vse te energente pripelješ iz kjerkoli na svetu. Pri elektriki si zelo omejen, kje jo lahko kupiš, saj je transport bistveno bolj kompliciran.
Seveda v perfektnem svetu, kjer bi vsi hoteli dobro, je to izvedljivo. V realnem, kjer pa ni nič zastonj in vsak hoče več od soseda, pa te bodo enosmerne odvisnosti drago stale.

Ne, ne bojo. Moramo res ponovit, katera je edina samozadostna država na svetu? Severna Koreja! Samozadostnost je mit in nima z razvitim svetom nobene zveze.

Jz bom kr strokovnjaku v industriji vrjel...s ščepcem soli seveda.

V nekaterih zveznih državah je solarna že bolj konkurenčna od klasične proizvodnje.
Ampak kot rečeno, jz bom počakal še par let, da cene padejo še konkretneje.
Tačas pa se bo tudi kdo spomnil kaj z baterijami naredit.
V trenutni fazi je to bolj investicija za tiste, ki imajo viška denarja. Ni pa to "base" investicija kot je recimo izolacija ali TČ.

Pomisli zakaj...

frudi je 7. jan 2018 ob 16:41 izjavil:

Če bi ti bil funkcionalno pismen, bi ti bilo jasno, da sem razlike med sevanji našteval ne zato, ker gama ali nevtronsko sevanje ne bi bilo nevarno, ampak kot demonstracijo tvoje nevednosti, ko si alfa in beta sevanje našteval kot blazno nevarno. Z vsakim nadaljnim odgovorom svoje ignoranco in nevednost samo še dodatno dokazuješ.

Je pa tudi ironija, da se po tem, ko sogovornike zmerjaš z beboti in funkcionalno nepismenimi, nato sam zgražaš, ko ti odgovorijo z enako mero. Dvoličnost.

Sem v naslednjem prispevku pojasnil svoje neprimerno izražanje in se opravičil. Za razliko od tebe.
Kje sem zapisal, kako nevarno je katero koli sevanje? Verjetno ti sploh ne bo težko citirati mojega prispevka.
Ali pa mogoče imam prav s tezo p pisci žalitev in blefer bedni nisem jaz?