Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Človeštvo ima ogromno sredstev, samo če ne po pretila neka nevarnost, se ne jih ne bo nucalo v veliki meri za take podvige. Če bi zemlja eksplodirala čez par let, verjemem da bi se spravilo ogromno ljudi na mars teh parih letih. Trenutno gre le 0,0000000...1% v vesoljske namene, ker pač zadeva ne nosi denarja in ni neke hude potrebe.

BigWhale je 27. avg 2017 ob 16:26 izjavil:

telexdell je 27. avg 2017 ob 08:33 izjavil:

PS- polet na Mars je tehnično izvedljiv, ni pa še dovolj denarja. Torej po tvojem let na Mars tehnično ni izvedljiv, če je tehnika in ekonomika eno in isto?

Tole je sicer off-topic ampak polet na Mars trenutno tudi tehnicno ni izvedljiv. Je izvedljiv samo teoreticno. :)

Kaj pa roverji delajo tam gor ?

Enosmerni polet je izvedljiv

Spet, ne razumeš, kaj govorim, ali pa mi namerno podtikaš lažne izjave. V vsakem primeru, pretepaš slamnate može in odgovarjaš na vprašanja, ki jih nihče ni postavil, ampak si si jih kratkomalo izmislil.

Ne govorim, da sta tehnika in ekonomija eno in isto. Ampak da je v kontekstu, v katerem govorimo, torej ko je možna tehnična rešitev predraga, ekvivalentno in enako pravilno trditi, da je problem neizvedljiv bodisi iz tehničnih, bodisi iz ekonomskih razlogov.

Beri pozorneje, malo več razmišljaj in ne podtikaj laži. Take podle taktike sodijo na gnojišče, ne v Z&T del tega foruma.

telexdell je 28. avg 2017 ob 09:38 izjavil:

Ne vem kako ti razumeš to:

Torej izgovor, da so oklestili subvencije zaradi denarja in ne zaradi tehničnih problemov, je smešen. Oboje namreč pomeni točno isto.

Pomeni točno to, kar piše. Da ko je tehnična rešitev sicer možna, ampak predraga, je ekvivalentno trditi, da rešitev ni možna zaradi tehničnih ali zaradi denarnih razlogov. Kaj ni jasno? Trdim, da dve različni perspektivi na dano situacijo lahko izpostavita isti problem. To ne implicira, da sta perspektivi sami po sebi enaki.

Nikjer torej ne trdim, da sta tehnika in ekonomija eno in isto, zgolj, da tehnični in ekonomski vidik izpostavita enak problem. Da enačim tehniko in ekonomijo si ti kratkomalo potegnil iz zraka, zato da se lahko prerekaš o neumnostih. In to počneš že celo temo, izkrivljaš trditve drugih, da se potem prerekaš o trditvah, ki jih nis(m)o podali.

Nemci so ukinili subvencioniranje ker so ugotovili, da se jim račun zaenkrat ne izide. Če bi lahko energijo shranjevali ne ekonomsko opravičljiv način, bi zadevo gotovo še naprej furali. V solarno tako deprimirani državi kot je Nemčija, je brez visoko efektivnega in poceni shranjevanja nekako iluzorno upati na kakšen drugačen rezultat. Veterna energija je druga, veliko bolj smiselna zgodba, ki pa še vedno dela izgube.

@frudi: Zanimivo, nisem vedel, da lahko tehnične probleme enačimo s ekonomskimi problemi, če je rezultat na koncu enak... Se pravi nas od perpetuum mobile loči samo pomankanje denarja? Mislim, da se strinjava, da je tako stališče nesmiselno, oziroma da uporabim tvoje besede "nekaj filozofiraš in kvačkaš besede, poveš pa, kaj vem kaj, ampak izgleda bolj malo."

Predvsem me pa še nekaj drugega moti. V tem najinem dialogu, si že večkrat izpostavil "probleme", povezane s sončnimi elektrarnami:
- "Sončne elektrarne so drage" -> podal sem ti raziskavo, ki je pokazala, da so sončne elektrarne že najcenejše od vseh ostalih...
- "Sončne elektrarne so uspešne samo zaradi "mastnih" subvencij"" -> podal sem ti raziskavo, da so bile v preteklosti premogovne, jedrske, plinske elektrarne subvencionirane še bolj, kot so bile sončne elektrarne. Poleg subvencij, ki so jih elektrarne na fosilna goriva prejele v preteklosti, človeštvo vsako leto (torej tudi letos) "subvencionira" fosilna goriva z okoli 5000 mrd $! Subvencije so v obliki "socializacije onesnaževanja" (v primeru premoga, nafte in plina), ter valjenju "stroškov za razgradnjo" in morebitnih stroškov za čiščenje kontaminiranega območja na prihodnje rodove (v primeru jedrskih elektrarn).
- "Sončne elektrarne in vetrne elektrarne povzročajo štalo v električnem omrežju" -> podal sem ti raziskavo, ki je zavrnila tvoje trditve. Še več...raziskava je pokazala, da sončne elektrarne v bistvu delujejo stabilizarujoče na omrežje.
- "Sončne elektrarne so brez veze, saj potrebujemo non-stop laufati rezervo zaradi hipnega spreminjanja proizvedene energije -> ponovno raziskava, ki pravi, da so predikcije o proizvodnji elektrike iz sončnih celic 94% natančne, za veter pa 98% natančne. Pod črto, proizvodnja elektrike iz PV je zelo stabilna.
- "Veliko sreče s sončnimi elektrarnami v zimskem času..." -> res je, tukaj imamo navidezno težavo, ki pa jo trenutno rešujemo z ali vetrnimi elektrarnami, hidro-elektrarnami, plinskimi elektrarnami, jedrskimi elektrarnami in na koncu še s termoelektrarnami. Z inštalacijo baterijskih shranjevalnikov električne energije, pa bo ta problem vsako leto manjši...

Prosil bi malo za intelektualne poštenosti.

svit je 29. avg 2017 ob 23:36 izjavil:

@frudi: Zanimivo, nisem vedel, da lahko tehnične probleme enačimo s ekonomskimi problemi, če je rezultat na koncu enak... Se pravi nas od perpetuum mobile loči samo pomankanje denarja? Mislim, da se strinjava, da je tako stališče nesmiselno, oziroma da uporabim tvoje besede "nekaj filozofiraš in kvačkaš besede, poveš pa, kaj vem kaj, ampak izgleda bolj malo."

Ne, ekonomski problemi niso isto, kot tehnični problemi. Ampak na en in isti problem se lahko gleda tako iz tehnične, kot iz ekonomske perspektive, in obe sta lahko hkrati enako veljavni in pravilni. Pretvarjati se, da je to neka absurdna ali nelogična ugotovitev, je ozkogledno in kratkovidno.

svit je 29. avg 2017 ob 23:36 izjavil:

- "Sončne elektrarne so drage" -> podal sem ti raziskavo, ki je pokazala, da so sončne elektrarne že najcenejše od vseh ostalih...

Kvečjemu je elektrika iz sončnih elektrarn poceni, ko so elektrarne že enkrat postavljene. To je precej razumljivo, ker so stroški obratovanja in vzdrževanja nizki.
Pa še to o poceni elektriki ni čisto pravilno, v resnici je zgolj elektrika iz sončnih elektrarn na borzi cenejša od drugih. Kar je posledica tega, da država v vsakem trenutku zagotavlja odkup sončne elektrike, tudi če je nihče v tistem trenutku noče, posledice pa nosijo drugi proizvajalci elektrike, katerim gre tako cena navzgor zaradi prisilnega prilagajanja sončnim proizvajalcem.
Sončne elektrarne po drugi strani so še vedno huronsko drage. Smo že tukaj večkrat preračunali, črno na belem (ali modrem, ali pa belo na črnem, odvisno od tvoje Slo-Tech teme), s konkretnimi in zlahka preverljivimi številkami. Za isto količino proizvedene elektrike, so sončne elektrarne parkrat dražje od že tako dragih jedrskih. Imaš cifre nazadnje par strani nazaj, pa že večkrat pred tem.

svit je 29. avg 2017 ob 23:36 izjavil:

- "Sončne elektrarne so uspešne samo zaradi "mastnih" subvencij"" -> podal sem ti raziskavo, da so bile v preteklosti premogovne, jedrske, plinske elektrarne subvencionirane še bolj, kot so bile sončne elektrarne. Poleg subvencij, ki so jih elektrarne na fosilna goriva prejele v preteklosti, človeštvo vsako leto (torej tudi letos) "subvencionira" fosilna goriva z okoli 5000 mrd $! Subvencije so v obliki "socializacije onesnaževanja" (v primeru premoga, nafte in plina), ter valjenju "stroškov za razgradnjo" in morebitnih stroškov za čiščenje kontaminiranega območja na prihodnje rodove (v primeru jedrskih elektrarn).

Ja, tudi drugi viri energije so deležni subvencij. Veš zakaj? Ker brez njih dobesedno vsi skupaj pocrkamo. Naša civilizacija in preživetje sta odvisna od zanesljive in nemotene preskrbe z energijo (ne samo elektriko), 90% katere predstavljajo fosilna goriva in ene par % jedrska. Veš koliko predstavljata skupaj solarna in vetrna energija? Tam okrog 1% ali še manj.
Zato se pumpa za rede velikosti več $ v fosilna goriva, kot v solarne in vetrne elektrarne. Ker nam tudi prinesejo za rede velikosti več nujno življenjsko potrebno koristi.

svit je 29. avg 2017 ob 23:36 izjavil:

- "Sončne elektrarne in vetrne elektrarne povzročajo štalo v električnem omrežju" -> podal sem ti raziskavo, ki je zavrnila tvoje trditve. Še več...raziskava je pokazala, da sončne elektrarne v bistvu delujejo stabilizarujoče na omrežje.

No razloži mi, kako točno elektrarna, ki na letni ravni proizvede zgolj 10% elektrike v državi, ob špicah čez dan pa proizvaja več, kot vse ostale elektrarne skupaj in skoraj toliko, kot cela država porabi elektrike, deluje stabilizirajoče na omrežje?
Dajte mi en jeben izračun ali razlago, kako umiriti divje špice proizvodnje, ki jih prinesejo PV elektrarne. Eno samo smiselno razlago hočem, ki temelji v realnosti, pa bom nehal težit s tem.

svit je 29. avg 2017 ob 23:36 izjavil:

- "Sončne elektrarne so brez veze, saj potrebujemo non-stop laufati rezervo zaradi hipnega spreminjanja proizvedene energije -> ponovno raziskava, ki pravi, da so predikcije o proizvodnji elektrike iz sončnih celic 94% natančne, za veter pa 98% natančne. Pod črto, proizvodnja elektrike iz PV je zelo stabilna.

Lahko so predikcije za solarne elektrarne 99% natančne, to ne reši problema, ko te natančne predikcije pravijo, da je nad znatnim delom Evrope parkiran ciklon in bo proizvodnja iz solarnih elektrarn par dni tam en prdec. V temi se bomo lahko tolažili, da smo vsaj vnaprej vedeli, da bomo več dni brez elektrike.
Med spremenljivim vremenom pa so še vedno štale s spremenljivo proizvodnjo. Če ti v danem trenutku 90% elektrike v državi zagotavljajo PV elektrarne (scenarij, ko je 10% letne proizvodnje elektrike iz PV) in njihov output v pol ure pade za zgolj 10%, že to pomeni, da je treba vklopiti v omrežje eno termo elektrarno. Če lahko output solarnih niha tudi do recimo 50% (komot med spremenljivim delno oblačnim vremenom), pa je treba v kratkem času vklopiti par backup elektrarn. Niso zaradi tega solarne elektrarne brezveze, je pa to faktor, ki ga je treba upoštevati (in trenutno se ga ne, vsaj ne v ceni solarne elektrike; breme za nadzor in stabilizacijo omrežja se enostavno prenese na druge elektrarne, naj one nosijo s tem povezane stroške).

svit je 29. avg 2017 ob 23:36 izjavil:

- "Veliko sreče s sončnimi elektrarnami v zimskem času..." -> res je, tukaj imamo navidezno težavo, ki pa jo trenutno rešujemo z ali vetrnimi elektrarnami, hidro-elektrarnami, plinskimi elektrarnami, jedrskimi elektrarnami in na koncu še s termoelektrarnami. Z inštalacijo baterijskih shranjevalnikov električne energije, pa bo ta problem vsako leto manjši...

Kaj točno nam prinesejo baterijski shranjevalniki? Ti rešujejo zgolj problem špic in padcev proizvodnje na urni in dnevni ravni, v skrajnem primeru hudo predimenzioniranih shranjevalnikov za par dni (enkrat v prihodnje, trenutno so še za red velikosti predragi za večdnevno shranjevanje). Za pokrit izpad solarne proizvodnje čez tedne ali mesece, kot med zimo, pač ne ostane druga, kot zalaufati druge elektrarne. In če že moramo v vsakem primeru graditi in vzdrževati te druge elektrarne, zakaj potem sploh zapravljamo toliko denarja še za solarne?

svit je 29. avg 2017 ob 23:36 izjavil:

Prosil bi malo za intelektualne poštenosti.

Enako.
Že večkrat sem napisal, da nisem kar tako proti solarnim elektrarnam. CSP rešujejo kar nekaj problemov PV, pa tudi za PV obstaja smiselen trg. Zagovarjam pa realnost in racionalnost, česar pa kronično primanjkuje.

Pa je res? Izkoristek je slabši, ko se mora klasika prilagajat PV. Potem imamo dva obrata namesto enega, dodatne hranilnike,... Je hitro tri tone dreka, če še pretirava, ali postavi na neprimerni lokaciji.

Napaka v sistemu je, ko se morajo klasične elektrarne prilagajati, ne pa veterne in solarne.
Zaradi velike variance je energetsko bolj varčno da klasične elektrarne delajo na nazivnih močeh, kakor pa da regulirajo svojo moč, da se dovoljuje vetru in solarju da naredi svoje in se ga prikaže kot bolj izkoriščenega kakor bi bil realno.

Tako ali drugače je strel v nogo. Če se klasika prilagaje, pade izkoristek in kurimo energent v prazno. Če se SE, so pač senčniki. Lahko se pa prisili SE, da zgradijo še hranilnike zraven in bodo lahko po tržni ceni prodajal viške in to ko bo cena najvišja. Samo to pa noče imeti nihče prstov zraven, ker drago investicijo naredi x3.

Za korigiranje viškov/manjkov el. energije so ČHE (o tem smo že pisali) ali pa XXXXXL baterije.

Tody je 31. avg 2017 ob 09:46 izjavil:

A je bila že kaka debata o solar roof od tesle tuki?

Ishmael je 31. avg 2017 ob 10:07 izjavil:

200kW motor na stroju je zanemarljiva moč.
Za večje moči imaš na vezi operaterja omrežja da ti dovoli vklop. Rotirajočih mas je za 200kW toliko več da se niti ne pozna na kazalcih. Sonce in veter ne bosta znižala nič za 5 strojev ker lahko oddajata samo Pin in ne Pondemand in imata 0 rezerve. Veterna elektrarna sicer bo imela gibalno rezervo, je pa hidroelektrarna še boljša pri tem.
Najbolje je pa sicer, da je omrežje povezano s sosedi.

Jek dela stalno na polno. TEŠ če se le da, ostalo, hidro se pa vozi po potrebi.

Ramp up ogrete teš je 5 ur, ogrete nek, 24-48 ur. Če nek spustiš moč na polovico, naslednjih 24 ur ne boš imel več kakor polovico razpoložljive moči. Faktor xenona v gorivu ki ne pogori pri nižjih močeh.
Termoelektrarne rabijo 2 dneva da samo kotel segrejejo na delovno temperaturo. Če je elektrarna dal časa stala pa se čas meri v tednih in mesecih. Tako veliki postroji so narejeni drugače kakor avtomobili, narejen je da dela na 100% 100% časa, saj samo tako lahko pokrije svoj strošek izgradnje.

Sončna elektrarna enake moči pa zaradi oblaka in posledično padca moči povzroči kolaps omrežja??? Ali je 200 kW ogromna moč ali pač nekateri na forumu nimajo pojma, ko razglabljajo o "štali" v omrežju.
Če bi tvoji podatki o togosti regulacije TEŠ in JEK povsem držali in ker vemo, da je sistem stabilen, če so v vsakem trenutku vhodi enaki izhodom potem za regulacijo vklopov/izklopov tistih motorjev iz mojega primera ostanejo le hidroelektrarne. Ker Dravska in Savska veriga HE delata v pretočnem režimu, akumulacij za vodo pa praktično nimamo a potem spuščajo neizkoriščeno vodo mimo turbin, da lahko kurimo lignit in Uran?

PS-če pa si neko napravo dimenzioniral, da ti bo s 100% kapaciteto v 100% razpoložljivega časa zgolj pokrila stroške izgradnje si pa itak najmanj za v arest, če že ne za kakšno drugo ustanovo.

Enkrat 200kW ni veliko. 100x 200kW je pa ze mal vec. In 100x 200kW se ti zmanjsa v roku pol ure na polovico ali pa se manj. :)

telexdell je 31. avg 2017 ob 19:01 izjavil:

BigWhale je 31. avg 2017 ob 12:24 izjavil:

Enkrat 200kW ni veliko. 100x 200kW je pa ze mal vec. In 100x 200kW se ti zmanjsa v roku pol ure na polovico ali pa se manj. :)

In kakšna je razlika če SE zakrije oblak ali pa vključimo za toliko strojev?

Kaj pa tista možnost ko naenkrat prižgemo motorje in oblak zakrije SE?

Hehe, bodo na liniji in spraševali, kakšno je stanje oblaka, da bo na voljo zadosti štroma za zagon motorja... žal je oblak dlje ostal in noč se bliža, več sreče prihodnjič.

BigWhale je 31. avg 2017 ob 21:47 izjavil:

Ni je, in oboje je problem. Zaenkrat se nam tole s stroji ne dogaja.

A da ne? V državnih pisarnah zagotovo ne, v realnem sektorju pa so takšna nihanja vsak dan. Bi ti prilepil kakšen dnevni 15 minutni diagram obremenitev naših podjetij kjer je maksimalna konica 7 MW in nihanja 2 MW v eni uri ni nobena redkost. Nam podobnih firm pa je v SLO še nekaj 100.
Pred leti, ko se je o SE zgolj sanjalo pa je bila konična obremenitev še višja in nihanja še večja (pač ukinitve določenih delov proizvodnje in modernizacija ostalih) pa nam niti takrat niti danes ne zmanjka elektrike ko vključimo kakšen 200 ali več kW motor. Oblaki nad neko SE se lahko z dokaj visoko gotovostjo napovedo dan ali dva naprej, kdaj bomo mi vklopila ta motor pa lahko v elektrogospodarstvu le približno ugibajo.

@Packistan
A ti to resno ali se hecaš?

@telexdell

A ti to resno ali se hecaš?

Čisto resno. Zadnji krediti za izgradnjo so se odplačali nekaj po letu 2010. Koliko časa se bodo odplačevali novi, za menjavo uparjevalnikov in reaktorskega piskra, nisem preverjal.

TEŠ6 pa se ne bo nikoli odplačala. Iz 30 letne dobe po zadnjih računih je sedaj račun infinitni, ker ne ustvarja profita, premog pa bomo uvažali.

Sicer pa naj te to ne skrbi. NEK sklad za razgradnjo je prazen, nekaj miljard je izpuhtelo neznanokam.

telexdell je 1. sep 2017 ob 07:45 izjavil:

BigWhale je 31. avg 2017 ob 21:47 izjavil:

Ni je, in oboje je problem. Zaenkrat se nam tole s stroji ne dogaja.

A da ne? V državnih pisarnah zagotovo ne, v realnem sektorju pa so takšna nihanja vsak dan. Bi ti prilepil kakšen dnevni 15 minutni diagram obremenitev naših podjetij kjer je maksimalna konica 7 MW in nihanja 2 MW v eni uri ni nobena redkost. Nam podobnih firm pa je v SLO še nekaj 100.
Pred leti, ko se je o SE zgolj sanjalo pa je bila konična obremenitev še višja in nihanja še večja (pač ukinitve določenih delov proizvodnje in modernizacija ostalih) pa nam niti takrat niti danes ne zmanjka elektrike ko vključimo kakšen 200 ali več kW motor. Oblaki nad neko SE se lahko z dokaj visoko gotovostjo napovedo dan ali dva naprej, kdaj bomo mi vklopila ta motor pa lahko v elektrogospodarstvu le približno ugibajo.

Nihanja, če imaš rezervno kapaciteto niso problematična. Problematična so, če je nimaš, sonca pa je ravnokar zmanjkalo.
Kdaj boste vklopili bi vedeli, če bi vi imeli večje motorje. Za 200kW se ne bo nobeden pretirano sekiral, več 100kW je že nihanje zaradi tlaka pare v uparjevalnikih in turbogeneratorju.

Smo že predelal v tej temi, da je izkoristek okoli 70% pri pretočni. Verjetno bo pri dobri baterijskem hranilniku malo boljši. Samo še vedno imaš skoraj 30% izgub pri shranjevanju. Folk zgled sanja, da je to 100% izkoristek.

Ishmael je 1. sep 2017 ob 09:10 izjavil:

...
PV viri so sodoben odgovor na zahteve elektro omrežja leta 1920, ko je bilo sprejemljivo da elektrike kdaj zmanjka.
V letu 2050 bodo zahteve elektro omrežja regulirane na 100mV in 0.0001Hz, ker bodo vse podpostaje že digitalne in je to samo faktor nastavitve pretvornika.
Pretvornik pa bo zahteval da je Pin je večji kot Pout ob vseh časih in s milisekundno natančnostjo. PV vir bo pa rekel, žalim brate, ne mogu to ja.

PV se odplača samo če je nastavljen tako da deluje pod najbolj optimalnim sončnim kotom. Če zahtevaš da proizvodnje ni, si uničil celotni dobiček elektrarne, ki se ustvarja 5 ur na dan, ostalo pa stoji.
NEK dela dobiček 24 ur na dan.

Vse več električnih naprav (zabavna elektronika, indukcijske plošče, LED razsvetljava...) pretvori omržno napetost 400/230 V, 50 Hz na tisto vrednost katero potrebuje. Ob tem so narejene tako, da delajo v širokem razponu napetosti (npr. med 80..250V) in širokem razponu frekvenc (npr. med 45 in 65 Hz). Ostale električne naprave (elektromotorji, transformatorji, grelci...) pa so na nihanja +-10 % za napetosti in kakšen Hz frekvence prenesejo brez problemov. To pa bi milijone € zmetal v neko ekstremno regulacijo?
Enkrat trdiš, da se ne JEK in ne TEŠ nikoli ne bosta odplačala, drugič pa trdiš, da JEK dela dobiček 24 ur/dan? Če se že hecaš potem se hecaj vseskozi enako.
Kakšno vezo pa ima to, če se bodo paneli s proizvedeno energijo kdaj odplačali ali ne s problemi katere bi naj povzročali v omrežju pa ne ve verjetno niti sam Bog.

Magic1 je 1. sep 2017 ob 10:28 izjavil:

Smo že predelal v tej temi, da je izkoristek okoli 70% pri pretočni. Verjetno bo pri dobri baterijskem hranilniku malo boljši. Samo še vedno imaš skoraj 30% izgub pri shranjevanju. Folk zgled sanja, da je to 100% izkoristek.

In kje nameravaš izgubiti 30% energije pri polnjenju baterije? Po tvojem električni avto s 100 kWh baterijo ob vsakem polnjenju vrže stran 30 kWh? Je zares tako težko malce pogooglat, preden se nekaj trdi?

Aplikacija zgleda super, vendar ima Powerwall 2 še vedno veliko pomanjkljivosti. Če sem pravilno slišal, ni možno baterije uporabljati tako, da bi jo ponoči po nižji tarifi polnil in podnevi praznil. Zakaj je temu tako mi ni najbolj jasno.

Nikec3 je 1. sep 2017 ob 12:29 izjavil:

Aplikacija zgleda super, vendar ima Powerwall 2 še vedno veliko pomanjkljivosti. Če sem pravilno slišal, ni možno baterije uporabljati tako, da bi jo ponoči po nižji tarifi polnil in podnevi praznil. Zakaj je temu tako mi ni najbolj jasno.

Tak powerwall, s "Termoakumulacijskim" načinom polnjenja baterije bi se skoraj bolj izplačal kakor PV. Nočna cena je polovična, če je prenos 90% in strošek na kWh doda manj kot 25% cene, že delaš prihranek.

telexdell je 1. sep 2017 ob 12:47 izjavil:

Ishmael je 1. sep 2017 ob 12:20 izjavil:

Vse več električnih naprav (zabavna elektronika, indukcijske plošče, LED razsvetljava...) pretvori omržno napetost 400/230 V, 50 Hz na tisto vrednost katero potrebuje. Ob tem so narejene tako, da delajo v širokem razponu napetosti (npr. med 80..250V) in širokem razponu frekvenc (npr. med 45 in 65 Hz). Ostale električne naprave (elektromotorji, transformatorji, grelci...) pa so na nihanja +-10 % za napetosti in kakšen Hz frekvence prenesejo brez problemov. To pa bi milijone € zmetal v neko ekstremno regulacijo?

"Ekstremna" regulacija pride sama od sebe s digitalnimi pretvorniki.

Koliko misliš da je toleranca odstopanja napetosti na procesorju ?

Bolj točna napetost pomeni manj izgub v omrežju in napravah, manjše naprave itd.

Enkrat trdiš, da se ne JEK in ne TEŠ nikoli ne bosta odplačala

Preberi si še enkrat

Kakšno vezo pa ima to, če se bodo paneli s proizvedeno energijo kdaj odplačali ali ne s problemi katere bi naj povzročali v omrežju pa ne ve verjetno niti sam Bog.

Bom napisal še enkrat. Če so paneli nerentabilni jih je idiotsko postavljati in ta denar raje uporabiš kje drugje.

A ti bi na JEK (400 kV in 700 MW) dal namesto transformatorja elektronski pretvornik? No ja...Ti to resno ali se hecaš? A lahko daš link, kje si takšen elektronski pretvornik že videl? Pa mi lahko zaupaš, kako napetost povzroča izgube. Me zelo zanima za koliko se bo pri 400 kV daljnovodi zmanjšale izgube, če bo napetost 400.000,1 namesto 400.000,2 V. Ker je delovanje procesorjev odvisno od frekvence si nekatere naprave same omrežno napetost in frekvenco pretvorijo na vrednosti, katere zanje niso škodljive. Če za to uporabijo usmernike in oscilatorje jih nihanja v omrežju sploh ne prizadenejo.

PS si že slišal za višje harmonike, ko tako malikuješ elektronske pretvornike?

Ja
Resno
High-voltage direct current @ Wikipedia
Irelevantno
Ja

BigWhale je 1. sep 2017 ob 13:17 izjavil:

Nikec3 je 1. sep 2017 ob 12:29 izjavil:

Aplikacija zgleda super, vendar ima Powerwall 2 še vedno veliko pomanjkljivosti. Če sem pravilno slišal, ni možno baterije uporabljati tako, da bi jo ponoči po nižji tarifi polnil in podnevi praznil. Zakaj je temu tako mi ni najbolj jasno.

Ni se tko ampak pravijo, da bo. To je nekaj kar bi prislo prav, ce bi powerwall uporabljal kot UPS.

Zanimivo je tudi to, da je ze takoj tip povedal, da bo pozimi s 5.5kW panelom tezko napolnit baterijo, ki ima 13.5kW/h.

Ne vem če se bodo šli to. Baterije imajo omejen cycle life, če jo boš dvakrat na dan polnil/spraznil, je to 5000+ ciklov v 10 letih. Baterije še niso tam.

telexdell je 1. sep 2017 ob 12:14 izjavil:

Ishmael je 1. sep 2017 ob 09:10 izjavil:

...
PV viri so sodoben odgovor na zahteve elektro omrežja leta 1920, ko je bilo sprejemljivo da elektrike kdaj zmanjka.
V letu 2050 bodo zahteve elektro omrežja regulirane na 100mV in 0.0001Hz, ker bodo vse podpostaje že digitalne in je to samo faktor nastavitve pretvornika.
Pretvornik pa bo zahteval da je Pin je večji kot Pout ob vseh časih in s milisekundno natančnostjo. PV vir bo pa rekel, žalim brate, ne mogu to ja.

PV se odplača samo če je nastavljen tako da deluje pod najbolj optimalnim sončnim kotom. Če zahtevaš da proizvodnje ni, si uničil celotni dobiček elektrarne, ki se ustvarja 5 ur na dan, ostalo pa stoji.
NEK dela dobiček 24 ur na dan.

Vse več električnih naprav (zabavna elektronika, indukcijske plošče, LED razsvetljava...) pretvori omržno napetost 400/230 V, 50 Hz na tisto vrednost katero potrebuje. Ob tem so narejene tako, da delajo v širokem razponu napetosti (npr. med 80..250V) in širokem razponu frekvenc (npr. med 45 in 65 Hz). Ostale električne naprave (elektromotorji, transformatorji, grelci...) pa so na nihanja +-10 % za napetosti in kakšen Hz frekvence prenesejo brez problemov. To pa bi milijone EUR zmetal v neko ekstremno regulacijo?
Enkrat trdiš, da se ne JEK in ne TEŠ nikoli ne bosta odplačala, drugič pa trdiš, da JEK dela dobiček 24 ur/dan? Če se že hecaš potem se hecaj vseskozi enako.
Kakšno vezo pa ima to, če se bodo paneli s proizvedeno energijo kdaj odplačali ali ne s problemi katere bi naj povzročali v omrežju pa ne ve verjetno niti sam Bog.

Magic1 je 1. sep 2017 ob 10:28 izjavil:

Smo že predelal v tej temi, da je izkoristek okoli 70% pri pretočni. Verjetno bo pri dobri baterijskem hranilniku malo boljši. Samo še vedno imaš skoraj 30% izgub pri shranjevanju. Folk zgled sanja, da je to 100% izkoristek.

In kje nameravaš izgubiti 30% energije pri polnjenju baterije? Po tvojem električni avto s 100 kWh baterijo ob vsakem polnjenju vrže stran 30 kWh? Je zares tako težko malce pogooglat, preden se nekaj trdi?

10% pri polnjenju s pretvorbo + 10% pri praznenju s pretvorbo. Ali ti misliš, da dobiš iz baterije toliko kot si noter dovedel???

telexdell je 1. sep 2017 ob 14:08 izjavil:

Magic1 je 1. sep 2017 ob 13:51 izjavil:

10% pri polnjenju s pretvorbo + 10% pri praznenju s pretvorbo. Ali ti misliš, da dobiš iz baterije toliko kot si noter dovedel???

Maš prav: 10+10= zares skoraj 30%

Drugače pa- lahko dobiš tudi manj od 70%, pač odvisno od toka polnjenja in toka praznjenja. Joule s pač ne da in vedno hoče svoje v odvisnosti od kvadrata toka.

verjetno za omrežne energetske postaje ne bodo uporabljali NiCd baterij, da bi bil izkoristek tam, kot ga napoveduješ

Magic1 je 1. sep 2017 ob 10:28 izjavil:

Smo že predelal v tej temi, da je izkoristek okoli 70% pri pretočni. Verjetno bo pri dobri baterijskem hranilniku malo boljši. Samo še vedno imaš skoraj 30% izgub pri shranjevanju. Folk zgled sanja, da je to 100% izkoristek.

Iščeš a? Samo da imaš zadnjo besedo... Ali nebi bilo bolje, če bi bolje prebral, preden se začneš šopirit.
Kolikšen izkoristek ima Powerwall na polno obremenjen?