Letalonosilka USS Gerald Ford

USS Gerald Ford

Dolžina 333 metrov
Izpodriv: okoli 100.000 ton
Posadka: 4.660
Število letal: več kot 75
Zadnja predvidena cena: 14 milijard $

Načrtovani stroški gradnje so preko 11 milijard evrov (14 milijard dolarjev). Za primerjavo, slovenski proračunski odhodki v celotnem letu 2012 znašajo slabih 10 milijard evrov.

In zakaj je USS Gerald Ford toliko vredna? Gre za nov istoimenski razred ameriških letalonosilk, skupaj bodo zgrajene tri. Razred je naslednik razreda nimitz, prva letalonosilka pa bo nadomestila enterprise, ki po svetovnih morjih pluje že več kot 50 let.

USS Gerald Ford so začeli izdelovati leta 2005, leta 2009 je bila položena kobilica, dokončana pa bo 2015. Dolga je 333 metrov, izpodriv pa je okoli 100 tisoč ton. Poganjata jo dva jedrska reaktorja nove generacije, ki bosta trikrat toliko zmogljiva kot v razredu nimitz. Ladja bo po njuni zaslugi lahko plula s hitrostjo prek 30 vozlov (56 kilometrov na uro).

Avtomatizirani "mornarji"

Od dosedanjih ameriških letalonosilk se na videz zelo loči po precej manjšem kontrolnem stolpu, ki je povrh prestavljen precej nazaj proti krmi. S tem so na skoraj 20 tisoč kvadratnih metrov veliki ploščadi pridobili dragoceni prostor, ki bo precej pospešil operacije. Čeprav ima novinka le tri dvigala v nasprotju s štirimi nimitzovimi, bo postopek dviganja in prestavljanja letal po palubi veliko hitrejši, saj so vsi procesi časovno karseda oprimizirani s pomočjo robotov. Čas, ki ga bo neko letalo po pristanku porabilo za polnjenje z gorivom in vnovično oboroževanje, je pomembno skrajšan, saj bo tudi precej manj premikanja po palubi.

Letalonosilka bo na krovu gostila okoli 4.660 mornarjev, pilotov, tehnikov in častnikov. Čeprav je to visoka številka, je še vedno precej manjša kot pri dosedanjih letalonosilkah ravno zaradi avtomatizacije procesov.
Za letali se ne bo več kadila para

Med največjimi novosti, ki jih uvaja, je poseben elektromagnetni katapult emals, s katerim nadomeščajo dosedanji parni mehanizem. Novi mehanizem je lažji in zelo učinkovit, hkrati pa do letal prijaznejši, saj letalo do vzletne hitrosti pospeši bolj enakomerno in je manj stresen do njihove konstrukcije. Z nje bodo lahko vzletala tako lahka brezpilotna letala kot težja letala, ki do danes sploh niso bila primerna za letalonosilke.

Po ladji bo položenih na stotine kilometrov komunikacijskih kablov, mejnik pa pomeni tudi radarski sistem, ki ga bo odslej sestavljalo precej manj, a bolj učinkovitih enot. Hkrati je po obliki narejena tako, da jo radarji težje zaznajo.

Velikansko ladjo v ladjedelnici orožarskega giganta Northrop Grumman gradijo po modulih; med najzahtevnejšimi je bila umestitev 680-tonskega premca, ki je zgrajen tako, da z obliko omogoča do 15 odstotkov bolj učinkovito plovbo. Prihodnje leto naj bi ladja doživela mokri krst, saj bodo njen dok potopili in bo prvič splula. Letalonosilka bi sicer lahko teoretično plula po morjih kar 25 let, ne da bi se ustavila.

VIR

Nič pa niso napisali o pogonu in viru energije, kar bi me še najbolj zanimalo. Površni žurnal. Guglat se mi pa ne lubi

Boobiz je 27. okt 2012 ob 14:39 izjavil:

Nič pa niso napisali o pogonu in viru energije, kar bi me še najbolj zanimalo. Površni žurnal. Guglat se mi pa ne lubi

Poganjata jo dva jedrska reaktorja nove generacije, ki bosta trikrat toliko zmogljiva kot v razredu nimitz. Ladja bo po njuni zaslugi lahko plula s hitrostjo prek 30 vozlov (56 kilometrov na uro).

Well that sucks. Bolj ko sem gledal kje kaj o tem piše, manj sem videl očitno.

S tem da bo na taki ladji samo pogonski agregat pobral ogromen delež moči, potem vsi hidravlični sistemi, katapult sklepam, da je po sistemu elektromagnetnega railguna oz podobno kot delujejo električni lebdeči vlaki kar spet zahteva štrom, da ne omenjamo vseh senzorjev, radarjev in računske moči na krovu. Sem ziher, da ima zadeva gor eno "malo" super računalo s katerim lahko preverjajo skoraj karkoli si zamislijo.

Dejansko so to prave plavajoče "otoške" države.

sanjaj
torpedo ni toliko poceni niti pod razno in samo dva torpeda ji ne naredita nic. tut tisti, ki implodirajo pod ladjo al kaj ze, da ji zlomijo "hrbet".
100kton ladja pokasira kar ene par zadetkov.

En BrahMos in letalonosilke ni več

Tudi titanika niso mogli s torpedom potopiti, ker pač ni bilo prilike.

D3m je 27. okt 2012 ob 16:44 izjavil:

En BrahMos in letalonosilke ni več

Phalanx CIWS saves the day... rušilci so vglavnem opremljeni s temi sistemi, sklepam, da tudi letalonosilke...

zakaj ne pomaga? seveda pomaga. brahmos je hitrejši, zato pa tudi toliko večji.

7982884e je 27. okt 2012 ob 17:00 izjavil:

zakaj ne pomaga? seveda pomaga. brahmos je hitrejši, zato pa tudi toliko večji.

Malenkost večji od Tomahawka. Je pa 4x hitrejši in ima 9x večjo začetno kinetično energijo. S tem, da lahko leti cca. 10 metrov nad tlemi in s hitrostjo mach 2.8 - 3.0

Naslednja verzija bo letela s hitrostjo mach 5 - 7.

Motorji so Ramjet.

Ramjet @ Wikipedia

Odvisno, kaj je cilj. Moraš vedeti, da Exocet ni Brahmos in, da je kinetična energija 9x večja pri Brahmosu. Če bi dva Brahmos-a zadela USS Stark bi se potopil, ker Brahmos se lahko namesti na SU-30MK.

OrkAA je 27. okt 2012 ob 17:22 izjavil:

VA-111 Shkval @ Wikipedia

Domača naloga: zakaj tole proti taki letalonosilki ni učinkovita stvar? ;)

Iranske kopije te stvari očitno nimajo nobenga problema z mal debelejšimi tarčami.

Pa tut 10km od letalonosilke jim ni težko pridt, glede na to kako se te bojne skupine bašejo po tistih zalivih tam.

Nissan GTR je 27. okt 2012 ob 17:33 izjavil:

na kitajski puf

a si direkt iz 24ur priletel. letalonosilke se gradijo iz davkoplačevalskega denarja, nobeni kitajci jih ne plačujejo. američani so pa dolžni sami sebi.

s1m0n je 27. okt 2012 ob 17:09 izjavil:

BrahMos itak! Posebej, ko bo imel ta novo konico, ki jo razvijajo za 3 ločene cilje :) Če je že niso.

na brahmos se nebi lih zanasal
ce ne drugega, je to ena ogromna IR tarča pri tej hitrosti. pa dvomim, da ma lih neke hude senzorje, glede na to, da jih je razvila indija (se mi zdi, da je bila to njihova naloga)

bi bilo treba tut vec kot en sam brahmos, da potopi 333m dolgo ladjo lol.

Isotropic je 27. okt 2012 ob 17:56 izjavil:

s1m0n je 27. okt 2012 ob 17:09 izjavil:

BrahMos itak! Posebej, ko bo imel ta novo konico, ki jo razvijajo za 3 ločene cilje :) Če je že niso.

na brahmos se nebi lih zanasal
ce ne drugega, je to ena ogromna IR tarča pri tej hitrosti. pa dvomim, da ma lih neke hude senzorje, glede na to, da jih je razvila indija (se mi zdi, da je bila to njihova naloga)

bi bilo treba tut vec kot en sam brahmos, da potopi 333m dolgo ladjo lol.

Program razvijajo skupaj z rusi. Brahmos je odgovor na letalonosilke.

Mogoče, ko bo ta sistem v uporabi zaenkrat je njegov učinek ničeln.

http://www.slashgear.com/boeing-tests-e...

to je bil namen drugace

Par torpedov pa se ravno tako potopi kot vsaka stvar.Večje je prej potone

med drugo svetovno vojno so velike zverine kot so japonske bojne ladje razreda yamato morale bit konkretno bombardirane in obstreljevane s torpedi, da so šle na dno. res, da so danes torpedi večji, so pa tudi ladje bolj utrjene in kar tako se ne bodo potopile.

AFAIK od konca druge svetovne vojne človeštvo v vojaški akciji še ni potopilo letalonosilke in vi se tle pogovarjate o tem, kako je potapljanje letalonosik preprosta reč :D sami carji

Tear_DR0P je 27. okt 2012 ob 23:13 izjavil:

AFAIK od konca druge svetovne vojne človeštvo v vojaški akciji še ni potopilo letalonosilke in vi se tle pogovarjate o tem, kako je potapljanje letalonosik preprosta reč :D sami carji

Simpl enough je, sam vedt moraš kje je treba cilat, pa še precej malo eksploziva so ponucal

http://usatoday30.usatoday.com/news/nat...

Sicer pa take ladjice ne rabiš potopiti, dovolj je le da jim zdemoliraš pisto in so - nemočni

V 2. svetovni vojni pa so zadeve potapljali s zelo primitivno tehnologijo.
Ta je šla naprej.

Ta design nove letalonosilke je samo en 'notch' pred trenutno oborožitvijo - uporabna je leto ali 2, nato pa se bodo torpedi in topovi prilagodili