Boston - Odobravanje kreditov je v razvitem svetu vsaj v teoriji relativno preprosto. Stranka pride v banko, kjer ji na podlagi kreditne zgodovine, kamor se beležijo vsi njeni krediti in njihovo odplačevanje, prihodkov in zavarovanja kredit bodisi odobrijo bodisi zavrnejo. Bistveno je, da imajo banke načeloma precej podatkov o kreditojemalcu, ki jim omogočajo relativno varno odločitev - kaj se zgodi ob zlorabah tega sistema in odobravanju kreditov kreditno nezmožnim iz političnih razlogov, smo v Sloveniji videli, a načeloma je to drug problem. Večji problem pa imajo tisti, ki nimajo nobene kreditne zgodovine ali celo poslovanja s katerokoli banko. Kako naj banka v tem primeru z dolžno pazljivostjo oceni kreditno sposobnost?
Majhno podjetje Cignifi iz angleškega Oxforda trdi, da je našlo rešitev, ki bo omogočila oceno kreditne sposobnosti za nepregledno množico ljudi v deželah v razvoju (npr. Indija, Kitajska, Brazilija, Filipini). Ti sicer mnogokrat imajo zaposlitev oziroma redne dohodke, a nimajo poslovnega odnosa z banko. Vsak, ki je kdaj poizkusil pridobiti kredit pri kakšni slovenski banki samo z odprtim tekočim računom in brez dohodkov iz rednega delovnega razmerja (npr. samo z rednimi avtorskimi honorarji), ve, kako težko banke odobrijo kredit. Zato Cignifi razvija način, kako je mogoče iz vzorca uporabe mobilnega telefona, ki ga ima resnično že vsakdo, oceniti kreditno sposobnost njegovega lastnika.
Projekt so pilotno preizkusili v Braziliji, kjer so na podlagi rabe telefonov (število klicev, cilj, trajanje, čas, poslana sporočila, termini in količina polnjenja predplačniških kartic itd.) izračunali kreditno oceno za ljudi, ki so imeli tudi kreditno zgodovino pri bankah. Ugotovili so, da so napovedi izračunane in dejanske sposobnosti zelo dobri. Zato sedaj razvijajo sistem naprej, saj ga želijo komercialno uporabiti v Braziliji in potem še v Mehiki, kasneje pa tudi drugod.
Zamisel je sicer zanimiva in inovativna, a človek se vendarle ne more otresti občutka, da ponovno na silo tiščimo kredite ljudem, za katere nismo prepričani, da so jih sposobni poplačati. Se iz ameriške dolžniškega krize drugorazrednih posojil res nismo ničesar naučili?
Saj jih ne tiščimo na silo. Ti ljudje sami pridejo na banko, predstavljeni so jim vsi izračuni, poda se jim opozorila itd. Ne moremo odraslih ljudi obravnavati kot da so ravnokar prišli iz vrtca - če kljub vsem podatkom hočejo imeti kredit, pa ga naj dobijo. Samo potem naj ne govorijo čez kapitalizem ...
@technolog, je pa vrejetno razlika če teh 5 eur zapraviš v dveh dneh in je potem 3 mesece suša, kot pa če konstantno uporabljaš in napolniš še preden prideš na 0.
Banke so načeloma privatne, zato kaj z njihovim denarjem počnejo se nas te tiče. Problem je v korupciji politikov ki z našim denarjem krijejo zgube bank. To je za rešit.
Se iz ameriške dolžniškega krize drugorazrednih posojil res nismo ničesar naučili?
Tu je govora o posojilih fizičnim osebam. Finančna kriza je nastala zaradi posojil med velikimi pravnimi osebami in zaradi izkrivljene regulacije. Bančni sektor je itak najbolj reguliran od vseh (z izjemo proizvodnje orožja).
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Saj jih ne tiščimo na silo. Ti ljudje sami pridejo na banko, predstavljeni so jim vsi izračuni, poda se jim opozorila itd. Ne moremo odraslih ljudi obravnavati kot da so ravnokar prišli iz vrtca - če kljub vsem podatkom hočejo imeti kredit, pa ga naj dobijo. Samo potem naj ne govorijo čez kapitalizem ...
Ubistvu jih. Kreditodajalec je tisti, ki naj bi se odlocil ali je kreditojemalec sposoben odplacati kredit ali ne. Ce ga ni (pa mu ga vseeno odobrijo) je to spet zajeb banke, ne kreditojemalca (ceprav ima sledji potem tud mal bolj zajebano zivljenje).
Vsak lahko gre na banko in rece "dajte mi kredit", banka je tista ki mora znati preveriti ce bojo se kdaj videli ta denar ali ne.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
@Bistri007 izvor krize je v malih ljudeh, ki so se precenili o svojih sposobnostih. Saj tudi v Sloveniji so ta isti ljudje kupovali množice nepremičnin, za katere niso imeli denarja, odplačevali pa jih bodo kao z najemninami. Pa še zdaj vsaki dan slišim, kako kul investicija je to.
@antonija če ti banka da izračune (kar ti da vsaka banka ob kreditu) in če se ta banka ustrezno zaščiti, potem naj kredit dajo takšnemu, ki ga še vseeno hoče imeti, čeprav so mu prej povedali, da ne bo šlo skozi.
če ti banka da izračune (kar ti da vsaka banka ob kreditu) in če se ta banka ustrezno zaščiti, potem naj kredit dajo takšnemu, ki ga še vseeno hoče imeti, čeprav so mu prej povedali, da ne bo šlo skozi.
Ja valda? Banka: "Mi bomo pa zdej naredili eno ivesticijo, za katero vemo, da se nam ne bo nikoli povrnila, samo tisti ki jo bo zapravil tega ne ve!" Tole naj bi govorili na sestankih v banki? Da bojo dajali denar, ki ga nikol ne bojo dobili nazaj? Cisto resno? WTF?
Kredit lahko hoce vsak. Ni nobenega zakona proti temu. Za kredit lahko zaprosi na banki vsak. Ni nobenega zakona proti temu. Banka pa kredita ponavadi ne da vsakemu (ceprav ni zakona proti temu), ampak imajo interne guide (ki jih vodi zdrava pamet) da ne dajes denarja osebi ki ta ga ni sposobna vrnit.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Kredit lahko hoce vsak. Ni nobenega zakona proti temu. Za kredit lahko zaprosi na banki vsak. Ni nobenega zakona proti temu. Banka pa kredita ponavadi ne da vsakemu (ceprav ni zakona proti temu), ampak imajo interne guide (ki jih vodi zdrava pamet) da ne dajes denarja osebi ki ta ga ni sposobna vrnit.
Ampak tisti, ki zaprosi za kredit je za odplačevanje edini odgovoren in ne glede na to kaj pravi banka, je popolna odgovornost za vračilo (in najem) kredita na kreditojemalcu. Če se banka zmoti (v lastno škodo) in s tem povzroči kasnejše preglavice kreditojemalcu (izterjava, rubež), je še vedno za te preglavice kriv le in zgolj tisti, ki je kredit najel.
Upoštevamo, da je denar od banke (privat) in da, če ta tako želi, lahko denar posoja tudi tistim, za katere ve, da kredita ne bodo mogli odplačevati. Morda si bolj želi njihovih nepremičnin kot gotovine in je to le bankina poslovna strategija. Konec koncev je odločitev za najem kredita vedno na komitentu in ga nihče nikakor ne sili v najem.
Regulacije v smeri zmanjšanja odgovornosti kreditojemalcev z namenom zaščite njih pred zlobnimi bankami, pa vodijo le v idiocracy scenarij, kjer bo vsak najel kredit misleč, da če ne bo mogel vrnit, je itak kriva banka :)
Kredit lahko hoce vsak. Ni nobenega zakona proti temu. Za kredit lahko zaprosi na banki vsak. Ni nobenega zakona proti temu. Banka pa kredita ponavadi ne da vsakemu (ceprav ni zakona proti temu), ampak imajo interne guide (ki jih vodi zdrava pamet) da ne dajes denarja osebi ki ta ga ni sposobna vrnit.
Ja kaj pa sem jaz napisal drugače? V primerih, ko pa se banka lahko zaščiti, pa pač dajo kredite tudi tistim, kjer je pač večja verjetnost, da ne bodo vrnili.
Ampak tisti, ki zaprosi za kredit je za odplačevanje edini odgovoren in ne glede na to kaj pravi banka, je popolna odgovornost za vračilo (in najem) kredita na kreditojemalcu. Če se banka zmoti (v lastno škodo) in s tem povzroči kasnejše preglavice kreditojemalcu (izterjava, rubež), je še vedno za te preglavice kriv le in zgolj tisti, ki je kredit najel.
Je, ja. Ampak skodo na koncu utrpi banka, ker je po svoji lastni neumnosti dala tak kredit s katerim si dela izgubo. To je srz problema, ne pa kdo je na koncu kriv in kdo ni. Bankam (in drugim firmam) steje samo financni iskaz na koncu leta, krivda je pa domena religij.
Zadnje case se vse vec dogaja, da banke odobravajo kredite osebkom, za katere je vracilo precej dvomljivo. Ze res da so taisti osebki odgovorni za vracanje, ampak ce dnar spickijo in recjeo banki "sorry, prazna denarnica" to banki ne pomaga kaj veliko. Sploh pa ce nimajo nase napisanega nic vrednega.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
če ti banka da izračune (kar ti da vsaka banka ob kreditu) in če se ta banka ustrezno zaščiti, potem naj kredit dajo takšnemu, ki ga še vseeno hoče imeti, čeprav so mu prej povedali, da ne bo šlo skozi.
Meni se to ne zdi isto (vsebinsko gledano).
Ce pa slucajno je isto potem so pa banke dajale kredite mimo svoijih guideov (oz. zdrave pameti).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
@antonija taki primeri se dogajajo samo, ko sta politika in banke povezane, za katere je vračanje dvomljivo.
Vsebinsko sem tisto slabo zapisal, čeprav sem mislil enako. Če banka ve, da bo nekomu pač lahko zaplenila stvari za poplačilo, potem so njihova navodila veliko bolj prožna.
Politicni krediti so druga zgodba. Tukaj je govora o kreditih za nepremicnine in vozila obicajnim drzavljanom (torej ne za 100-milijonske kredite za delnice). Ko se teh "malih" kreditov nabere dovolj, se zgodi nepremicninska kriza v ameriki. In precej vseeno je kdo je kriv, najebejo banke (ki jih potem s politicnimi krediti resuje drzava).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Se strinjam. Izvor krize je v ljudskih glavah nič krivih, a enako požrešnih 99%.
Res je.
Ampak: Ogromno vzvodov za brzdanje splosne ljudske neumnosti je (povsem legalno, vsaj kar se najemanja kreditov tice) v rokah bank. Banke so se zavestno odlocile ne uporabiti teh vzvodov (in so dajale kredite ljudem, ki z njimi ne znajo/zmorejo ravnat). Kar jih nekako naredi sokrive, oz. glede na razporeditev odgovornosti prekleto ornk bolj krive od skupine ljudi, ki teh vzvodov nima na razpolago.
Clovesko naravo je zelo tezko spremenit, mogoce malo lazje brzdat. Mnogi so probali, uspeha pa se nihce ne more razglasit. Zato smo uvedli druge mehanizme za "zascito druzgbe" (kot so zakoni proti ubijanju, kraji in podobno). Ce te mehanizmi zatajijo gre cela zadeva k hudicu. Ce zatajijo zaradi zavestne odlocitve posameznikov, potem je treba nekomu jajca odrezat (pardon my french).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Pomoje je to bull. Recimo jst uporabljam telefon skor izključno za družinske klice. Redkokdaj me kakšen sošolec ali pa sodelovec pokliče, pa to nič ne pove kako sem sposoben. Mogoče kdo ki skos vidi na telfonu, lahko pregledajo zgodovino, samo enmu ki pa komej kej mobi uporablja, pa...
Se mi zdi, da bodo potemtakem najstniki in mlada ženska populacija postali hudi kreditino sposobni. Če meni ne bodo dali, me lahko vsaj mulc ali frklja reši...
Se iz ameriške dolžniškega krize drugorazrednih posojil res nismo ničesar naučili?
Tu je govora o posojilih fizičnim osebam. Finančna kriza je nastala zaradi posojil med velikimi pravnimi osebami in zaradi izkrivljene regulacije. Bančni sektor je itak najbolj reguliran od vseh (z izjemo proizvodnje orožja).
To se zdalec ni res. Ta velika bancna posojila, ki jih omenjas, so bila v obliki kupovanja in prodaje paketov po miljone komadov nepremicninskih kreditov. In to so bili krediti fizicnih oseb. In tem fizicnim osebam so omogocali jemanje kreditov brez dokazovanja dohodka (zgolj navedba dohodka), ker so hoteli vec kreditov naprej prodat. Kredite so prodajale fizicne osebe (s.p., samostojni agenti, podobno kot imamo pri nas samostojne prodajalce zavarovanj) v imenu bank. Ker so ti posamezniki sluzili provizijo od prodanega kredita, so prodali vsakemu kolikor je pac hotel velik kredit. Banke so to odobravale, ker so potem pakirale te kredite v sveznje in to prodajale naprej. Fizicne osebe - kreditojemalci so potem lagale o svojih dohodkih, ker so zeleli kupiti cimdrazjo nepremicnino, ker so nepremicnine rastle (ker so vsi to poceli in kupovali), in ker drazja nepremicnina vec raste nominalno. Tako, da trditev, da miljoni americanov, fizicnih oseb, ki so se lagali o svojih prihodkih zaradi pohlepa, nimajo nic s to krizo, in da je vse krivda bank, je navadna laz. So pa banke 100% krive za lastno neprezivetje, ker so imele moznost zavrnit kreditojemalce. Zato bi morali pustiti da vecina bancnega sektorja bankrotira in ne bi bilo vecje skode, v parih letih bi bila kriza za nami. Tako se bo pa tole vleklo celo desetletje.
Tako, da trditev, da miljoni americanov, fizicnih oseb, ki so se lagali o svojih prihodkih zaradi pohlepa, nimajo nic s to krizo, in da je vse krivda bank, je navadna laz.
Seveda so krivi, taka je pac cloveska narava. Give me, give me, give me!!!, in pa me, me, me!!
Hudic je to da imajo danes banke mickeno vecjo vlogo kot pa samo hranjenje in vracanje denarja. Ravno ker imajo tak vpliv imajo v svojih rokah tudi vzvode, za preprecit taksne fiaskote kot so se zgodili. Tle pa spet pride prvi hudic na vrsto, ker v bankah spet delajo ljudje, tem gre pa po glavi give me, give me, give me!!! in pa me, me, me!!! In ljudem, ki so na takih polozajih, to ne sme iti po glavi. In ker so prekleto dobro placani za odgovornost ki jo nosijo, se meni zdi povsem racionalno rpicakovanje da skladno z velikostjo odgovornosti in skladno z velikostjo svoje place tudi skladno zelo najebejo. Ker milijoni pohlepnih civilov je najebalo (zasluzeno)...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
"Stranka pride v banko, kjer ji na podlagi kreditne zgodovine, kamor se beležijo vsi njeni krediti in njihovo odplačevanje, prihodkov in zavarovanja kredit bodisi odobrijo bodisi zavrnejo."
Vsaj za SISBON to ne bo držalo. Podatkov o prihodkih v tem sistemu namreč NI. Še vedno moraš prinesti zadnje 3 obračune plač oz. izpiske iz bančnega računa, iz katerih je razviden osebni prihodek iz tega naslova.
Ker je v SISBON načeloma precej več podatkov kot v bazah drugih kreditnih agencij, sklepam, da najverjetneje tudi drugi sistemi / kreditne agencije takšnih podatkov ne vodijo (saj niti ne morejo imeti zanesljivega vira zanj - niso vsi prilivi plača oz. stalni prilivi in iz opisa nakazila ni vedno razvidno, za kaj natančno gre, morda gre samo za nakazilo Jurčku, ki nato denar prenakaže naokoli...).
Seveda pa se vsaj v SISBON vodijo vsi podatki o vseh kreditih (kmalu tudi hitri krediti pri trgovcih), ki jih oseba vzame pri katerikoli banki, hranilnici ali leasingu (ti še niso vsi v sistemu, bodo pa slejkoprej).
Ne boste verjeli, ampak ta sistem ni bil dizajniran le za boljše obvladovanje tveganj kreditnih institucij, ampak tudi kreditojemalcev, specifično tistih, ki živijo iz kredita v kredit in so vse bolj zadolženi, namesto, da bi pravočasno šli v osebni stečaj in spremenili slog življenja, ki ga ne morejo več financirati. Malo je namreč ljudi, ki vzamejo kredit, pri čemer živijo kot asketi in jim kredit predstavlja edini izhod ven, ker stroškov življenja enostavno ne morejo več zmanjšati. Manj jih je, kot si mislite (ne revežev, temveč ljudi, ki jim je kredit rešilna bilka, da ne bo pomote).
Informacijska pooblaščenka zelo budno bdi nad sistemom, včasih celo malce preveč.
Po drugi strani je v primeru zakona, ki se nanaša na zbiranje vseh mogočih podatkov na Min. za delo, družino in socialne zadeve, zamižala na vsa tri očesa in še vse čakre, čeprav se je ustvarila superevidenca o premoženjskem stanju posameznika: http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_.... Funkcionalno gledano gre za 3 korake naprej (vse težje bodo namreč dejansko premožni uveljavljali socialne pravice, ki jim ne pritičejo), glede varovanja osebnih podatkov (dostop do njih) pa se že sprašujem, če je sistem podležen enaki stopnji zahtevnosti po varnosti kot sistem SISBON.
Sistem SISBON namreč zelo dobro poznam, zato imam precej visoko stopnjo zaupanja vanj. Želel bi si enako stopnjo zaupanja tudi do te superevidence.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Če dobro prebereš sklone v citiranem prvem stavku, piše točno to, torej da rabiš SISBON (podatki o kreditih) + podatke o prihodkih + zavarovanje (poroštvo). :-)
"...človek se vendarle ne more otresti občutka, da ponovno na silo tiščimo kredite ljudem..."
Niti ne. Kreditna zgodovina in iz nje izveden rating se uporablja še pri marsičem drugem kot samo pri dajanju kreditov. Gre za zelo splošno oceno, koliko "zaupanja vreden" oziroma nasploh odgovoren je nekdo.
Ta podatek uporabljajo npr. najemodajalci ali stanovanjske skupnosti, preden odobrijo določenega najemnika, saj sposobnost rednega odplačevanja kreditov nakazuje na par stvari: ali bo redno plačeval najemnino, ali bo odgovorno ravnal s (tujo) lastnino in ali je nasploh stabilna oseba, ki ima redno službo itd., in ne nek "izmeček", katerega niti lastnik niti ostali sostanovalci ne bodo veseli. Ogromno, če ne kar večina stanovanjskih skupnosti v ZDA ima za pogoj minimalen kreditni rating, da te sprejmejo. Drugi primer so ponudniki storitev, npr. mobilni operaterji, ki se na podlagi kreditnega ratinga odločijo, ali ti bodo dali standardni paket, ali pa lahko dobiš samo predplačniškega. Itd.
Torej še zdaleč ne gre za to, da tu kdorkoli komurkoli "tišči kredite". Problem trenutnega sistema po mojem mnenju je bolj to, da se odplačevanje kreditov uporablja kot ocena za praktično vse živo. In če nisi nikoli imel niti potreboval kredita ali kreditne kartice, sploh ne moreš dokazat, da si zaupanja vreden, zato nujno RABIŠ kredite/kartice, da sploh vzpoztaviš svoj rating in dokažaš, da si ok. Kreditov ali kreditnih kartic pa ti seveda ne dajo, dokler nimaš dobre kreditne zgodovine (katere pa jasno ne moreš dobit brez kreditov... )...
Torej problem TRENUTNEGA sistema je to, da brez kreditov praktično sploh ne moreš biti polnopraven član družbe, in TO je dejansko "tiščanje kreditov". Zato je iznajdba načina za preverjanje oseb na podlagi česa drugega kot samo kreditov zelo dobrodošla. Upam, da bo uspela, dvomim pa, da se bo opisan način prijel v razvitih državah, kjer lahko vsak jebiveter mulc naredi ravno toliko telefonskih klicov kot uspešen podjetnik.
Če dobro prebereš sklone v citiranem prvem stavku, piše točno to, torej da rabiš SISBON (podatki o kreditih) + podatke o prihodkih + zavarovanje (poroštvo). :-)
Imaš prav, ampak moraš res temeljito prebrati in interpretirati ta prvi stavek, da vidiš, da gre dejansko za "sistem x + y podatki +z podatki" in ne za sistem, ki vključuje "x+y+z" podatke. Ostalo pa po mojem mnenju še vedno drži. :)
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
če ti banka da izračune (kar ti da vsaka banka ob kreditu) in če se ta banka ustrezno zaščiti, potem naj kredit dajo takšnemu, ki ga še vseeno hoče imeti, čeprav so mu prej povedali, da ne bo šlo skozi.
Ja valda? Banka: "Mi bomo pa zdej naredili eno ivesticijo, za katero vemo, da se nam ne bo nikoli povrnila, samo tisti ki jo bo zapravil tega ne ve!" Tole naj bi govorili na sestankih v banki? Da bojo dajali denar, ki ga nikol ne bojo dobili nazaj? Cisto resno? WTF?
Kredit lahko hoce vsak. Ni nobenega zakona proti temu. Za kredit lahko zaprosi na banki vsak. Ni nobenega zakona proti temu. Banka pa kredita ponavadi ne da vsakemu (ceprav ni zakona proti temu), ampak imajo interne guide (ki jih vodi zdrava pamet) da ne dajes denarja osebi ki ta ga ni sposobna vrnit.
Verjetno nisi gledal dokumentarca Inside Job.
Banke so namerno dajale kredite kreditno nesposobnim, saj so bili v primeru, da komitent ni mogel odplačevat kredita, zavarovani. Na ta način so služili: s slabimi kreditojemalci.
Ni dvakrat za rečt, da je zakon, ki ga je kongres sprejel da morajo banke dajati kredite čimveč komitentom prihaja iz samega bančnega lobija.
Končno pa so si banke izposlovale "socialno pomoč" s strani države tik pred odhodom Busha iz položaja.
Torej nič niso izgubile. Čisto nič.
So pa ustvarile finančno krizo.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.
Dandanes bi mogli uvest kak test, ki bi preveril strankino psiho in ji s tem odobril kredit. Kot opažam, lahko vsak debil, ki ima službo z nedoločenim časom dobi kredit .....
Je kdo uspel razbrati kaksni konkretni vzorci so tisti ki korelirajo z dobrim kreditnim ratingom? Npr., ce nekdo polni kartico za male pare namesto za vecje vsote verjetno pomeni da je nižji rating, ali pa da če pol časa okoli hodi s praznim računom, in vedno frca ljudi da ga nazaj kličejo.. oz. glede na to da cilj klica opazujejo, a to če premalokrat pokličeš staro mamo lahko slabo vpliva na rating :),
Je kdo uspel razbrati kaksni konkretni vzorci so tisti ki korelirajo z dobrim kreditnim ratingom? Npr., ce nekdo polni kartico za male pare namesto za vecje vsote verjetno pomeni da je nižji rating, ali pa da če pol časa okoli hodi s praznim računom, in vedno frca ljudi da ga nazaj kličejo.. oz. glede na to da cilj klica opazujejo, a to če premalokrat pokličeš staro mamo lahko slabo vpliva na rating :),
Krediti v revnih državah so zelo uspešni. Lep primer je Grameen bank, ki ima zelo visok delež vrnjenih mikro kreditov z obrestmi, pa čeprav nima določnega datuma vrnitve, ampak ljudje vrnejo denar, ko pač lahko. Zahodni bančniki so se jim smejali, vendar Grameen bank so tisti, ki imajo resnični profit in resnično pripomorejo k razvoju držav v razvoju. Veliko mikro kreditov, veliko uspešnih obrti, posledično veliko denarja.
Trditev v novici
Zamisel je sicer zanimiva in inovativna, a človek se vendarle ne more otresti občutka, da ponovno na silo tiščimo kredite ljudem, za katere nismo prepričani, da so jih sposobni poplačati. Se iz ameriške dolžniškega krize drugorazrednih posojil res nismo ničesar naučili?
ja imaš prav, marsikdo ki naj bi bil (na meji) kreditno sposoben, je preveč razvajen in zapravlja za svašta drugih stvari... nekdo, ki pa racionalno pelje življenje, ga pa ne dobi zaradi nizke plače / nerednih dohodkov
So we're looking at things like the length of calls, the time of day, and the location you make them from. Also things like whether you top up [a pre-paid SIM card] regularly. We want to see how stable the patterns are.
Me zanima, če ima tudi uporabnik (prtedplačniškega paketa) telefona dostop do teh podatkov.
(The firms would obviously need to hash out a partnership with mobile operators to get access to usage data.) Last year's test in Brazil ran data for three million cell phone users through Cignifi's software
Tri milijone uporabnikov (iskalcev kreditov) se mi zdi veliko za test tehnologije, ki še ni v komercialni uporabi. Uporabniki vedo za to in se strinjajo? Je dovolj pogodba z operaterjem?
Avtomatizirana obdelava osebnih podatkov, pri kateri se o posamezniku lahko sprejme odločitev, ki ima za posledico pravne učinke v zvezi z njim ali na njega znatno vpliva in ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi podatkov, ki je namenjena ovrednotenju nekaterih osebnih vidikov v zvezi z njim, kakršni so zlasti njegova uspešnost pri delu, kreditna sposobnost, zanesljivost, ravnanje ali izpolnjevanje zahtevanih pogojev, je dovoljena le, če je odločitev: 1. sprejeta med sklepanjem ali izvajanjem pogodbe, pod pogojem, da je pobuda za sklenitev ali izvajanje pogodbe, ki jo je vložil posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, izpolnjena ali da obstajajo primerni ukrepi za varstvo njegovih zakonitih interesov, kakršni so zlasti dogovori, ki mu omogočajo ugovarjati takšni odločitvi ali izraziti njegovo stališče; 2. določena z zakonom, ki določa tudi ukrepe za varstvo zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti možnost pravnega sredstva zoper takšno odločitev.
)...