JINR, Dubna, Rusija
Da element dobi svoje mesto v periodnem sistem, ni dovolj zgolj detekcija nestabilnih jeder v pospeševalnikih delcev. Natančne kriterije je leta 1992 postavila združena delovna skupina kemikov in fizikov za od fermija težje elemente (TWG). Postopek pridobitve jedra mora biti ponovljiv drugih laboratorijih, najraje z drugo metodo, onkraj razumnega dvoma. Potrebujemo nizko ozadje, navzkrižno bombardiranje (cross-bombardment), notranjo ponovljivost v pripravi in razpadu elementa, ustrezno fizikalno-kemijsko vedenje, prostorske funkcije izhlapevanja in razpada itn. Šele ko so izpolnjeni vsi ti ali večina pogojev, dobi novi element mesto v periodnem sistemu.
TWG je odločil, da se elementa 114 in 116 dodata v periodni sistem, medtem ko za elemente 113, 115 in 118 ni dovolj dokazov, čeprav že imamo prve dokaze o njihovem obstoju Elementa 114 in 116 so prvi odkrili v laboratoriju v ruski Dubni v letih 1998-2000, eksperimente pa so kasneje ponovili še drugod po svetu. Vsi sintetični elementi v zadnji periodi so radioaktivni s kratkimi razpolovnimi dobami, zato za zdaj niso uporabni. Navdušenje nad odkritji vedno težjih elementov kljub temu ne plahni, ker kemiki verjamejo, da se približujemo otoku stabilnosti.
Tekma prestiža pa se začne, ko IUPAC razpiše določitev imena novega elementa. Običajno ima glavno besedo laboratorij, ki je element prvi odkril. Zato Rusi predlagajo ime flerovij za element 114 (po ruskem jedrskem fiziku Georgiju Flerovem) in moskovij za element 116 (po Moskvi). Bitke za imenovanje elementov so ostre in dolge. Najbolj znana se je vlekla od leta 1960 do leta 1997, ko so Rusi, Američani in Nemci predlagali vsak svoja imena za elemente 104 do 109 (pa še to ne vsi za vse elemente, da je bila situacija še bolj zapletena). IUPAC je tedaj na zasedanju v Ženevi leta 1997 zagato rešil tako, da je pravico do poimenovanja dobil laboratorij, ki je prvi ustvaril element, medtem ko so si dva elementa Američani in Rusi razdelili, saj ni bilo mogoče ugotoviti prvega avtorstva.
