Tak primer je FakeXPA, ki je po novem videti kakor uveljavljen brezplačen protivirusni program AVG. Nov uporabniški vmesnik je namreč na las podoben AVG 2011, tako da uporabnik še teže prepozna, da gre za prevaro. Če upoštevamo še vzpostavitev lažnih številk za pomoč uporabnikom in celo testov učinkovitosti, je jasno, da so se nepridipravi zelo potrudili. To sploh ni nenavadno, saj se s tem prevarami letno obrne več milijonov dolarjev.
Rešitev je v izobraževanju uporabnikov računalnika. Ti morajo vedeti, kateri protivirusni program je nameščen na računalniku in da jih katerikoli drug ne more obvestiti o virusih, ker ga ni. Deskanje po spletu s pametjo ter izogibanje sumljivim datotekam in povezavam pa tako ali tako sodita že v železni repertoar.
Se kr malo zapostavljenega počutim na Linuxu! 
