Frekvenčni generator - generator enosmerne frekvence

Kako bi najbolj enostavno naredu frekvenčni generator. Pač črna škatvla v katero bi šlo 12V enosmerno, ven pa tut 12V, s frekvenco tam do 1KHz in delovnim taktom do 20% - nočem sinusnega valovanja.

Najbolj enostavn bi blo pomoje če bi naredu tokovni omejevalec, za njem vezal kondenzator kateri, bi imel maksimalno napetost tam 10V in ko bi se kondezator naponil. Bi pol iskra preskočla. Edini problem je, da bi ta iskra najverjetnjeje uničila kondezator. Razen če bi bil plinski oziroma olni? Pač podoben unim kondezatorjem v prednapetosni zaščiti ko zmanjšujejo šum iz električnega omrežja.

Nisem še slišal za " generator enosmerne frekvence". Povej kaj bi rad s tem počel.

AtaStrudl ne pozabit na dedeka vseh čipov, legendo IC 555 :)

Rad bi naredil Teslov generator, sam tesla je uporablal mehanska stikala. Jaz pa bi rad imel elektronsko.
Skratka rad bi naredu po 1000 majhnih isker (približno) na sekundo.
Gldal sem načrte in tam je omenjen nek čip 555. Sam me zanima če bi lahko to naredil še enostavnjenje.
Če greš v HTE pa rečeš rad bi imel 555 bojo vedl za kaj gre? Ker so tam bol loleki, če jih kaj vprašam nič neve.

Ka mi lahka kdo izračuna kake upore bi mogu gor dat na 555 chip?
Ker berem nek pdf v katerm so raloženi načini delovanja, pa nevem kok bi ga vezu.
Ker tuki je 6 načinov vezav. (Astable Operation bi verjetno moral uporabiti sam da bi vsporedno na Rb moral vezati diodo, ker drugače nemoreš dobit delovnega takta pod 50%)
Pa kolikor zastopim je pomebno razmerje med upori in kondezatorji.
(naprimer da je potrebno razmerje Rb:Rb:C1 - 2:3:1, pa če uporabim pol
1mF kondezator- Ra -2oma in Rb 3omi ali
100mF kondeztor Ra 200omov in Rb 300omov, kako bo velikost kondezatorja vplivala na izhod?)

Če te prav razumem bi ti rad imel nastavljivo frekvenco in nato pri tisti frekvenci še nastavitev periode (nizki + visoki čas)? To je dejansko potem PWM, ki se ga da čist enostavno naret iz enega poceni mikrokontrolerja. 555 dobi ogromno šalate zraven ko se začneš pogovarjat o nefiksnih, spremenljivih L+H časih (duty-cycle).

Če se ti dopade mikrokontroler me poišči na zasebnih :)

http://www.horrorseek.com/home/hallowee... tuki je rešitev. Gledam spodnjo sliko, zgornja je za 50%+ delovni takt.
Kaka je razlika

primer 1 R1:R2:C1 140omov 1300omov 1uF
On time (t1) is 0.000097 seconds.
Off time (t2) is 0.000901 seconds.
Duty cycle is 9.72%.
Frequency is 1000 Hz.

primer 2 R1:R2:C1 14omov 130omov in 10uF
On time (t1) is 0.000097 seconds.
Off time (t2) is 0.000901 seconds.
Duty cycle is 9.72%.
Frequency is 1000 Hz.

primer 3 R1:R2:C1 14000omov 130000omiv in 0.01uF
On time (t1) is 0.000097 seconds.
Off time (t2) is 0.000901 seconds.
Duty cycle is 9.72%.
Frequency is 1000 Hz.

Se zaradi večjega kondezatorja sprosti več energije oziroma kako to na izhod vpliva.
Nek sem bral da če bi dal še manjši kondezator naprimer 0.001uF ali še manj vezje nebi deolovalo.
Zaradi izgub - mikro/zapornih tokov - kar pomini da bi iz vezja odhajalo več toka kot ga R1 in R2 spustita not.

če ne znaš zračunati, pa simuliraj:
http://badwolf.hackhut.com/2011/02/08/s...

http://www.horrorseek.com/home/hallowee... sem ta računalnik uporabu pa dele sem nabavu tk da bom juter skupi zvezu.