Blog o dogajanju 1991-1994

cilpet je 14. maj 2012 ob 19:48 izjavil:

PDF tekst in ostalo, kar spada zraven, bo objavljeno na special blogu oz. bo tam povezava do obljubljenega gradiva. Zaradi obilice dela okoli tega bo objava dan ali dva kasneje.

imagodei je 21. maj 2012 ob 12:34 izjavil:

Včasih se sprašujem, kaj bo, če bo Mitja končno le izdal to knjigo... Sej boste vsi odvisniki od te teme čist nakrizirani.

Ejsi_Disi je 21. maj 2012 ob 20:38 izjavil:

Saj je v četrtek rekel, da ne bo več kot en teden zamika in da mu je ful bad.

Podal sem se v mesto poiskat kakšno knjigarno. Najel sem domačega spremljevalca, kar tam ni bila slaba naložba. Odpeljal me je na vse kraje, za katere sicer ne bi vedel. Da v večini taisti "spremljevalci" delajo za domače knjižnice, pa mi je bilo znano. Nisem se obremenjeval s tem, ker nisem iskal stripov, filmov ali česarkoli, kar bi me uvrščalo v njihovo interesno sfero. Od spremljevalca sem hotel, da me odpelje na kraj, kjer lahko kupim Knjigo. S tem ni bilo težav. Po nekaj ozkih uličic sprehajanja se je ustavil in dal sem mu nekaj evrov. Izginil je v temo in se vrnil z nekaj sveže natisnjenimi izvodi. Tistih nekaj izvodov za prgišče evrov ni nikomur zbujalo pozornosti. Načitanih knjižničarjev in civilov je v Ljubljani kot peska v puščavi. Predstavljal sem le peščeno zrnce več.

Jaz pa nisem prišel po to prgišče ampak sem hotel spoznati veletrgovca, veleposestnika!!! Da za drobiž dobim nekaj palet in zaslužim za celo življenje. Sanje vsakega bralca! Nekoč so v terencih iz Kočevske reke podjetni SDS-ovci pripeljali Janezovo knjigo na ljubljanske ulice. Janez je postal kralj, nadaljevanje poznate. Knjiga nikomur ni prinesla sreče. Bogastvo da! Nesrečo in na koncu zapor pa vsem, celo Janezu. Če so seveda imeli to srečo, da so ostali živi. Vedno pa se najde nov idiot, ki misli, da je večji od usode in življenja!

I want more! To sem ponavljal spremljevalcu in težil, da mi predstavi vezo! Spremljevalec je bil policist iz prejšnjega režima, ki je bil že skoraj pet let brez službe in se je preživljal s priložnostnimi deli in drobnim kriminalom. Neobrit, zanemarjen in vedno s cigareto, ki jo je zapletal v neurejene in požgane brke. Ni bil navdušen, da mi koga predstavi. In tako se je čas iztekal. Ko sem ga odslovil in mu v roke stisnil nekaj evrov in en izvod knjige, se je hitro pobral. Počakal sem nekaj minut in se vrnil na mesto, kjer je on odšel v temo do tiskarne. Hodil sem po uličicah in iskal, kam bi tip lahko zavil. Vrnil se je v petih minutah!!! Nikamor ni mogel v tem času, nikjer vrat ali vhodov, oken, česarkoli??? Spoznal sem, da me ima tip za norca. Tiskarne ni! Knjige ima pri sebi, potem pa me sprehaja po mestu uro ali dve. Jutri bo doživel presenečenje, če bomo ostali tukaj!

Vrnil sem se v varovano cono in v hotel. Izginil sem v WC v predverju in na hitro preletel uvodno poglavje. Ko sem se deset minit kasneje vračal mimo recepcije in kupa varnostnikov, sta me ustavila dva tipa. Po naglasu sem takoj vedel, da sta državna uradnika in ne kakšna "občinarja" s katerimi smo imeli opravke. Povabila sta me, da sedem z njima. Ni mi bilo do druženja in sem zavrnil povabilo. Hotel sem oditi, pa sta se postavila pred mano. Večji je s prstom pokazal na vrata za recepcijo in namignil, da stopimo tja. Paravomo, me je prešinilo?

"Nimam časa za klepet, fantje", sem jima zabrusil in nadaljeval pot v drugo smer. Takrat me je obstopilo še več tipov. Prav, sem si mislil. Nisem hotel več trmariti, ker so bili zelo odločni. Stopil sem obkrožen s peterico skozi vrata za recepcijo. "Kaj hudiča hočete od mene?", sem se zadrl, ko je zadnji zaprl vrata.
"Fucking rats, fucking paraVOMO", sem nadaljeval. Ko sem utihnil, mi je eden od njih z dolejnskim naglasom skulirano rekel, "usedi se, stari"!


Užaljeno sem sedel in prižgal cigaret. Tip se je usedel nasproti mene in se predstavil. "Jest sem Vinko". Potem je naredil presledek in dodal. Ministrstvo za kulturo!

poweroff je 22. maj 2012 ob 07:47 izjavil:

Wikipedija ima odgovor: Id, ego and super-ego @ Wikipedia

Gre za priključek na super-ego. Ve se čigav!