Build heat: 3D tiskalnik v kit izvedbi - 13. del – The Process

Izdelovanje predmetov v tehniki trodimenzionalnega tiskanja je zaenkrat še precej zahteven proces.
Povsem nekaj drugega kot pa vsakodnevno tiskanje tekstov na papir. Le-to ima že precej dolgo tradicijo pod pasom, tiskalniki so poceni kot kruh, postopek tiskanja je pa že tako butlfpruf, da ga lahko zadovoljivo izvaja vsaka babica, ki zna vklopit računalnik.

Pri 2D tiskanju pač v mašino vtakneš list papirja in stisneš knof Print. Mašina sama sliko pretvori v ustrezne ukaze za tiskalnik, le ta pa zanesljivo obvladuje vse parametre tiskanja. Na srečo so tudi relativno enostavni in konstantni. Parametri črnila so fiksni tako da mora mašina le s pravo hitrostjo nanašat pravo količino tinte. Če imate kakšen zanič (neprimeren) papir, se zna pojavit "pivnanje" oz. tanki laski stran od črte, ker je tinto posrkalo še malo stran odkjer je bila nanešena. Če prehitro pošlatate izpis se zna barva razmazat, ker pač še ni bila suha. No, tukaj se seznam možnih nesreč počasi konča. Kaj drugega niti ne more it narobe.

Pri 3D tiskanju pa je proces zaenkrat še precej bolj zapleten in možnosti, da bo šlo kej narobe je precej več. Ni slučaj, da se v industriji običajno v ta namen posebej izobrazi mojstre, ki potem delajo le to in le z eno mašino. Pa še njim vedno ne rata. No, jaz sem še čisto frišen, mašina je pa DIY varianta tako da se nabor možnih težav še razširi. Vse te težave pa vplivajo na končno kvaliteto izdelka.

Ampak vaja dela mojstra, če le vajenc dela vajo zato je nekje pač treba začet. V mojo mašino sem zaenkrat vgradil le eno nadgradnjo - na zobate jermene za pogon X in Y osi sem dodal vzmetne šponarje, ki precej zmanjšajo opletanje jermena in s tem povečajo natančnost pozicioniranja glave:


Predno vprašate - ja, to je vzmet iz ščipalke za obešanje perila. Deluje, kot da bi bilo narejeno za tole :)

Gumb

Na sobni svetilki mi manjka en gumb za vklop in reguliranje svetlosti. Odločil sem se, da ga poskusim natisnit. To je takšna reč:


Na spodnji strani ima okroglo luknjo z nazobčanim robom, kjer se nasadi na os in lepo zagrabi gumb.

V SolidWorks sem oblikoval zadevo v skladu z merami preostale polovice para:


Model sem shranil kot STL in ga uvozil v NetFabb Studio. Zastonjska varianta je malo oskubljena ampak še vedno zna ustrezno popravit STL mrežo in jo shranit v binarni obliki.

Tako popravljen STL gre nato v Bfb Axon, ki je pravzaprav le GUI frontend za SkeinForge, ki pa je nabor skript v Pythonu, ki iz STLa sproducira G-Code, i.e. kodo katero razume sama mašina. To kodo se pofutra v mašino in 20 minut kasneje ven pride izdelek:


Bfb Axon ima malo sumljive parametre - ABS hoče tiskat na 255 C kar je precej veliko. Material je pri tej temperaturi zelo tekoč in previsi postanejo velik problem. To se pokaže v neenakomerno zaobljenem zgornjem delu gumba.

Kakorkoli - gumb paše na svetilko in dela! :) Ko me prime, ga bom še mal pobrusil, pokital in pobarval s špricbarvo, krom bi bil primeren.

Žabica

Na netu sm najdu luštkan model žabice:


STL sem spustil skozi NetFabb in Axon in mašina je sčarala tole:



Prihodnje izboljšave

Idej je že kar nekaj. Poškodovani deli me zaenkrat ne skrbi saj zaenkrat ne povzročajo težav zato se bom posvetil ostalim problemom, ki vsi vplivajo na kvaliteto printa.
Težave na primer povzroča okvir na katerega je pritrjen pladenj. Le ta je razmeroma ozek in podvržen večjim obremenitvam (neravna vretena za dvig pladnja in teža pladnja, ki je v sprednjem delu priterjena na sredino). V sprednjem delu se je že vidno ukrivil zaradi tega je v sprednjem delu glava bol oddaljena od pladnja. Material ima tako več prostora da gre po svoje, kar zgleda kot da se plasti ne ujemajo najbolje.

Druga reč, ki me moti je pogon Z osi. Motor preveč opleta. Ko tole pišem ravno nastaja zamenjava za pogonski zobnik na motorju:

Če uspe, bom naredu še štiri, ki pridejo na sama vretena.

Včeraj sm pa naročil teflonsko mast za namazat vretena, da bodo tekla bol gladko in enakomerno.

Tuhtam še, da bi zamenjal diagonalne povezave, ki so sedaj iz 5mm pleskija z jeklenimi.
Tako kot je imela narejeno prejšnja verzija mašine v3.0 pa so to zamenjal, da je stvar enostavneje skupaj dat.

Ja, MakerBot je druga firma ki dela RepRape v kit izvedbi.
So pa bol "hardcore", več stvari moraš sam spacat skup.

Zadnja 2 meseca mašina čaka pokrita na boljše čase predvsem zaradi totalnega pomanjkanja frej časa - v službi mamo "nori december". Zadnja reč je bla to, da sem vretena za Z os namazal s teflonsko mastjo, predtem sem pa delal poskusne printe koles in felg za en model vozila.

Konceptualno me matra prenos/izvoz "organskega" modela iz Maye - nikakor mi ne uspe sproducirat uporabnega STL. Iz SolidWorks gre to OK ampak mora bit model narjen iz nule v njem. Ko je v igri uvoz od kje drugje, je rezultat neuporaben.

Če maš kako idejo, kako speljat Maya -> uporaben STL, so me sama ušesa in oči :)

Pozdrav

@WarpedOne, s katerim formatom pa prenašaš podatke med Mayo in SolidWorksom? Moja izkušnja je, da je prenos med modelirniki za DCC (Digital Content Creation) in MCAD modelirniki kar problematična zadeva. Ne vem, kaj je na voljo v Mayi od ti. MCAD formatov (IGES, Step, Parasolid....)

Imam kar veliko izkušenj z izdelavo STL modelov v Pro/E-ju in NX-u. Če v Mayi ni na voljo ti. MCAD formatov, bi lahko poskusil uvoziti zadevo v Pro/E preko wavefront formata (*.obj), ki bi ga Maya morala poznati, potem bi pa naredil STL in ti ga poslal....

LP

Jože

Pozdrav

Če se ti da (in, če seveda ni kakšnih drugih zadržkov), mi pošlji OBJ datoteko. IIRC se Pro/E kar dobro znajde z .obj formatom....Bi poskusil, ker me firbec matra...

LP

Jože