Protokol

Potrebujem link, ki bi obrazložil teorijo univerzalne zavesti (pomožnosti brez kakih religioznih dodatkov).

Pa še eno vprašanje se mi je danes postavilo: kako bi zgledalo, ko se srečata X in Y oseba (ena je "original" druga pa je popoln klon)?

Vprašaj kakega dvojčka. :)

Holonomic je nekaj drugega. Da naj bi bili možgani kvantni stroj. Sej so, enako kot kakšen bager ali prekooceanka.

Morphic fields je ena taka "medmožganska varianta" in je tudi znanstveno podhranjena v fundamentu.

Tudi noosphere je ena sama mistika.

Bil je pa en tak link, za katerega rh^ sprašuje. Racionalna razlaga v obliki filmčka, v bistvu čisto ekvivalentna "Trem sobam". Žal je ni najti nikjer več.

Samo je zanimiv naravni instinkt, pobij vse kar je različno.

Človek je moj pozabljeni stroj. To poje Siddharta Thor. Za človeško raso ni druge rešitve, kot da se njena zavest, če je to sploh možno in ni zgolj še ena utopija, radikalno transformira in prenese na drug substrat. Ta prenos oziroma bolje rečeno, rezultat prenosa v smislu ujetosti modificirane zavesti v lastni scope, pa je za človeško zavest, kakršna je v današnji obliki, nepredstavljiv - po kmečko: ne moremo si niti predstavljati, kako bomo dojemali virtualni svet okol sebe, ko in če bomo enkrat uploadani. Zelo zelo zelo dvomim, da si katerikoli človek na svetu lahko predstavlja na primer superpozicijo zavesti. Mnogo lažje si je predstavljat, kako sama sebe "dojema" kobilica, kot pa uploadan človek. Zeitgeist addendum je korak na poti do transhumanizma, če se ne bo vse sfižilo in razvilo v smeri tehnološkega totalitarizma.

A sci-fi of Petra F. Hamiltona je tule kdo bral? V Commonwealth Sagi in Void Trilogy so kloni, up/downloadi, skupinska zavest, kiborgi in podobne zadeve. V povezavi s kloni ima recimo multiple-humans, ljudi, ki so se klonirali v več izvodov in delijo skupno zavest (s pomočjo nekakšne elektronske telepatije).

O.

"He takes 200 supplement pills a day, intravenous treatments once a week"

Če ga prej ne izdajo jetra...

Ne prosim replicirat temu trolu, ki se rad tule okrog krega... ker v živo se ne more. Slabo za temo.


Robot scientist becomes first machine to discover new scientific knowledge

Scientists funded by the Biotechnology and Biological Sciences Research Council (BBSRC) have created a Robot Scientist which the researchers believe is the first machine to have independently discovered new scientific knowledge. The robot, called Adam, is a computer system that fully automates the scientific process. The work will be published tomorrow (03 April 2009) in the journal Science. Prof Ross King, who led the research at Aberystwyth University, said: "Ultimately we hope to have teams of human and robot scientists working together in laboratories".

The scientists at Aberystwyth University and the University of Cambridge designed Adam to carry out each stage of the scientific process automatically without the need for further human intervention. The robot has discovered simple but new scientific knowledge about the genomics of the baker's yeast Saccharomyces cerevisiae, an organism that scientists use to model more complex life systems. The researchers have used separate manual experiments to confirm that Adam's hypotheses were both novel and correct.

"Because biological organisms are so complex it is important that the details of biological experiments are recorded in great detail. This is difficult and irksome for human scientists, but easy for Robot Scientists."

Using artificial intelligence, Adam hypothesised that certain genes in baker's yeast code for specific enzymes which catalyse biochemical reactions in yeast. The robot then devised experiments to test these predictions, ran the experiments using laboratory robotics, interpreted the results and repeated the cycle.

A je na tej stvari res kaj posebej(konceptualno) novega, kar ni bilo že leta nazaj?

Ne prosim replicirat temu trolu, ki se rad tule okrog krega... ker v živo se ne more. Slabo za temo.


Robot scientist becomes first machine to discover new scientific knowledge

Scientists funded by the Biotechnology and Biological Sciences Research Council (BBSRC) have created a Robot Scientist which the researchers believe is the first machine to have independently discovered new scientific knowledge. The robot, called Adam, is a computer system that fully automates the scientific process. The work will be published tomorrow (03 April 2009) in the journal Science. Prof Ross King, who led the research at Aberystwyth University, said: "Ultimately we hope to have teams of human and robot scientists working together in laboratories".

The scientists at Aberystwyth University and the University of Cambridge designed Adam to carry out each stage of the scientific process automatically without the need for further human intervention. The robot has discovered simple but new scientific knowledge about the genomics of the baker's yeast Saccharomyces cerevisiae, an organism that scientists use to model more complex life systems. The researchers have used separate manual experiments to confirm that Adam's hypotheses were both novel and correct.

"Because biological organisms are so complex it is important that the details of biological experiments are recorded in great detail. This is difficult and irksome for human scientists, but easy for Robot Scientists."

Using artificial intelligence, Adam hypothesised that certain genes in baker's yeast code for specific enzymes which catalyse biochemical reactions in yeast. The robot then devised experiments to test these predictions, ran the experiments using laboratory robotics, interpreted the results and repeated the cycle.

A je na tej stvari res kaj posebej(konceptualno) novega, kar ni bilo že leta nazaj?

Posebno je, ker je prvi stvarni primer. Do danes so roboti opravljali delo brez razmišljat na posledice. To je prvi robot ki je prišel do znanstvenega zaključka na podlagi testov ki je opravil.

Revolucija se dogaja vsak dan, le ti jo ne vidiš kot tako.

To je reklama iz 15 let o prihodnosti.


Poglej jo, in zamisli se koliko je tehnologija šla naprej.

Do danes so roboti opravljali delo brez razmišljat na posledice.

Kar seveda ni res. Šahovski robot premika figure s ciljem zmagati.

Tale znanstveni robot je v bistvu nekaj precej podobnega. Namesto pravil šahovske igre so ga sprogramirali s pravili za odkrivanje genov v kvasovkah. Na osnovi teh pravil nato postavlja hipoteze, ki jih je nato še fizično preizkuša (robotski del sestavlja različna gojišča za kvasovke in opazuje, kako hitro v posameznem gojišču rastejo posamezni sevi kvasovk) in na osnovi rezultatov popravlja oziroma potrjuje svoje hipoteze.

Vsekakor zanimiv in verjetno tudi zelo koristen pripomoček, ki nadomesti veliko laboratorijskih tehnikov in olajša delo znanstvenikom, drugače pa nič zelo revolucionarnega. Bi rekel, da niti slučajno na ravni izuma PCR.

O.

Poglej jo, in zamisli se koliko je tehnologija šla naprej.

Koliko? Vse te stvari so bile leta 1993 že mogoče (obstajali so prototipi), marsikatere od teh zadev se pa še danes v praksi ne uporablja. Drugače pa, kje je recimo kakšna videotelefonska govorilnica? Niso pa imeli recimo pri AT&T dovolj domišljije, da bi napovedali, da bo čez 10 let imel vsak v žepu svoj prenosni telefon.

Saj nihče ne trdi, da ni napredka, še posebno na nekaterih področjih. GPS v žepu je recimo nekaj, kar se je pred 30 leti zdela totalna znanstvena fantastika. Da bomo imeli vsi prenosne telefone ni, kolikor vem, napovedal nihče, dokler niso bili že tu.
Da bo mogoče od doma v nekaj minutah priti do praktično katerekoli kdajkoli posnete skladbe (ali filma), si tudi nihče pred Napsterjem ni mislil.

Na drugi strani pa smo recimo na področju transporta bolj ali manj tam, kjer smo bili pred 50 leti. V gradbeništvu prav tako. In problem je, ker se to začenja dogajati tudi v računalništvu oziroma informatiki. Po začetnem preboju, z digitalizacijo in internetom, se napredek upočasnjuje.

O.

Tudi jaz sem mnenja, da je večja verjetnost da bomo do tega prišli z brute force-om :)

Dihtomija je često, če ne največkrat, samo iluzija in privid.

Dihtomija "kuhanje in pospravljanje" na eni strani, ter "inovativno razmišljanje o dodajanju koleščkov na kufre" - je povsem lažna. Človek (ali robot), ki kuha in pospravlja, mora na poti do tega cilja rešiti 1000 "trivialnih" problemčkov in preigrati stotine "WHAT IF ..." situacij. "Kaj če dam cuker v golaž najprej, da lepo karamelizira?" in "Kaj če cunjo zmočim, preden pobrišem ekrane?", "Kaj če danes pustim vse razmetano, bom jutri?"... itd. Kot tudi, "WHAT IF bi naši potovalni kovčki imeli kolešček ali dva?".

Naša kultura vidi tu neko navidezno dihtomijo. Gospodinja je "delala svoj rutinski job" in "Inovatorju je šinila božja iskrica genialnosti med poduhovljenim razmišljanjem in je ukazal privariti koleščke na na kufre!"

Know what? To, da je bilo narejenih in mukoma prenašanih milijardo kufrov, preden si je nekdo drznil našvasati gor rolerčke, dokazuje samo to, da so inovatorji "navadne gospodinje". Da jim enako težko pride briljantna ideja na misel, čeprav se potem delajo generale in svetnike hkrati. Iskalni prostor za nove ideje je zelo velik in veliko computinga v obliki "WHAT IF ... modeliranja" je treba izvesti, za vsako novotarijo.

A je novost potem "rutinska" ali "revolucionarna" - je pa a matter of a degree.

Nobene dihtomije tudi ni med Samsonite deluxe travel bag rollers in med Galilejevo usmeritvijo daljnogleda v Vesolje ali med Ulamovim dizajnom vodikove bombe.

It's only a matter of a degree.

Kdaj bo zate AI dovolj pametna? Ko zgradi avto, skuha večerjo, pospravi stanovanje, popravi cesto,

Kuhanje večerje in pospravljanje stanovanja nima nič dosti skupnega pametjo. Sploh ni potrebno, da kaj fizično dela, lahko vse ostane na ravni informacij.

Čez 10 let se ne bo zgodilo nič takega, razen če vmes ne odkrijejo nekaj revolucionarnega. Konec koncev greš lahko gledat, kaj vse so za čez 10 let napovedovali pred 10 leti. Ali za čez 20 let pred 20 leti. Praktični nič takšnega, kar ne bi bilo zelo očitno, se ni uresničilo. Mooreov zakon še bolj ali manj drži in na njegovi oceni narejene napovedi so se v glavnem uresničile. Ampak računalniki v resnici niso danes čisto nič pametnejši od računalnikov izpred 10 let, samo malo (ali pa precej, ampak je vseeno) hitreje počnejo vse tisto, kar so že takrat počeli. Nekatera računalniška opravila, ki pred 10 leti niso bila praktična, ker so trajala predolgo, so danes postala praktična, to pa je pravzaprav tudi ves opazen napredek.

Za nov preboj bo potrebno neko revolucionarno odkritje, primerljivo najmanj z odkritjem tranzistorja oziroma čipa na strojnem področju, ali Booleove algebre na softverskem. Takšna odkritja pa je praktično nemogoče napovedati.

O.

Gremo obrnit primer na živalski svet. Kdaj zate postane žival pametna. Je to pes, mačka? Kaj pa ose in mravlje? Današnji super računalniki so na nivoju insektov, če to sprejmeš kot inteligenca super, če ne počakaj še ene 20 let da pride na nivo primatov.

Nobenih "novih znanstvenih prebojev" ne potrebujemo. "Znanstven preboj" je samo v očeh subjektivnega in pristranskega opazovalca. Resnični svet se obnaša po skoraj 100 let starih formulah. Če se ne, bomo morali zevoluirati kakšno boljšo teorijo, pa bo.

To bi bili uploadi, kar ti predlagaš. Delovali bi kot eni naspidani ljudje, z dostopom do svoje izvorne kode, kar navadni ljudje nimamo.

Kam bi to odvedlo, je nemogoče rečt.

Eno je emulacija funkcionalnosti, plonkanje inteligence iz človeške glave, za dosego rezultatov.

Drugo je pa upload for pleasure only.

Jaz zagovarjam samo to slednje. Prvo pa le, če drugače ne bi šlo.

T.> ...upload for pleasure only.

Tole mi je precej primitivno razmisljanje, se ti ne zdi?
Ob tem se mi porajajo mnoga vprasanja in odgovori, zato nebi nikakor bil za Pleasure only opcijo. It´s such narrow orientated.
Emulacija funkcionalnosti je po mojem korak v pravo smer, saj se funkcionalnost eventuelno skozi razvoj presega in ustvarja novo funkcionalnost.
The pleasure is to know.

Pleasure naj bo od "to know" kar ločen.

Ja, naj bo varovalka. Recimo ze tole, kar si omenil: decimalke stevila pi. Ni point vedet tocno stevilko v nekem zaporedju ali poznavanje zaporedja..bolj je smiselno poznati razmerje, ki to zaporedje definira. To je dovolj. Prisparas ogromno truda.
"To know" je zelo lepo razsirit in dodat"..what is useless or insignificant".

The pleasure is what is defined to be pleasure.

Every definition(pleasure, numbers, etc.) turns to be more or less subjective(relative), there is not a valid absolute definition.
Tudi zato ne vidim smisla v "pleasure only".

Kurzweil in njemu podobni delajo napako, ker mislijo, da napredek na enem področju pomeni napredek na vseh področjih, pa zaradi nerazumevanja so še v past nanotehnologije padli in jo vidijo kot nekaj vsemogočnega.

Samo vedno večja procesorska moč bo povzročila, da bodo šahovski računalniki še močnejši in da bo mogoče še hitreje računati Pi in renderirati 3D risanke, da bi računalnik začel ustvarjalno misliti, pa bo potreben nek korenit preskok, za katerega ne moremo niti približno reči, kdaj bo do njega prišlo. Dokler ne vemo, kako delujejo možgani, nam še tako zmogljiv računalnik nič ne pomaga.

O.

S tem se popolnoma strinjam. Superračunalniki nimajo s prebojem na področju umetne inteligence nič. Verjamem, da se bo čez čas zbrala druščina njemu (Kurzweilu) podobnih pametnjakovičev in šla simulirat kopijo človeških možganov, ampak, kot sem že reku, vso srečo. Če dobijo veliko finančno pomoč, bi mogoče še šlo, drugače pa ...

Edini napredek v računalništvu, ki bi pomagal razvoju SAI, je interaktivnost z računalnikom in dostopnost informacij, ki so zaradi interneta vse v digitalni obliki. To dvoje (pomojem je velik del tega razvoj programskih jezikov) je potrebno za osnovno strukturo in dotok informacij. Računsko moč bo zagotavljal šolski kalkulator; preden me kdo glede tega napade, nej navede primer računsko požrešnega človeškega mišljenja.

Se strinjam, je pa fascinanten koncept duše. Za katerega še vedno nimamo odgovora.

Mislim, da nimamo še superračunalnika, ki bi bil sposoben simulirati človeške možgane (v realnem času).

Nekaj sem na hitro računal in dobil cifro, da bi potrebovali 2 mio x 3.2 GHz Quad core procesorjev?! Naj prosim Thomas pove bolj točno oceno :>

Po moje potrebujemo za simulacijo vsaj 10x hitrejše superračunalnike od današnjih, oz. vsaj 10 današnjih povezanih skupaj :) V glavnem to niti ni tako pomembno. Če še nimamo dovolj računske moči jo bomo pa zelo hitro imeli.

Strinjam se, da je simulacija možganov izhod v sili in da lahko pridemo do inteligence na veliko bolj optimalen način. Vendar če je računska moč že na voljo je veliko lažje kopirati obstoječi dizajn (dokler še ni copyrighta za možgane :P).

Kar se tiče - simulacija možganov ali kakšna druga pot, naj znova pojasnim.

Upload kot work horse bi bil dober. Če jaz sebe uploadam, bi ob primerni naspidanosti imel dela čez virtualno glavo. Nikakor nisem edini. Poznam vsaj še par deset ljudi, katerih uploadi bi lahko naredili ogromno dela, ki ga nihče ne.

Žal trenutno skeniranje še ni dobro, žal tudi nimamo še dovolj močnih računalnikov. Žal tudi ne vemo, kaj bi se tisti uploadi zmislili in kako bi se spuntali. Namesto da bi delali, šli v kakšne pleasure loope. Ali padli v kakšne pain loope. To so vse bistveni downsizei.

Altrnativa je pač ta, da zevoluiraš, česar sam ne narediš. To pa je, naraščajoče dobra rešitev.

Namesto da je Edison do leta 1880 preskusil 1000 žarničnih modelov, bi jih danes že lahko zevoluirali. Zevoluirali bomo optimalno žarnico, baterijo, termonuklearni reaktor ... Nič drugače.

Ja, je nevarno ja, po moje. O tem smo se že menili, da kakšne instance mogoče nastajao v kakšnih naravnih procesih celo in grejo skozi kakšne pain loope.

Vnaprej težko izključiti tudi to, potem bo pa IMHO vedno lažje.