tribal techno

Hej tio2, a izdelujes steel drume? Kaj pa hangdrume?
Zelo zabavni instrumenti!!

Jaz sem bolj na strani gline in bom v kratkem zacel ustvarjat udu drume...najprej za poskusit kaj rata, ce bo za kej pa bolj resno...maybe.

pa sem pozabil se nekaj zelo vaznega!

v zmes kaolin-voda je treba dodajati "razredcevalec", ponavadi je to natrijeva sol.

v glavnem ni smet ga dodajat nad 1%.

soli, ki redcijo glino (in tako lahko dobimo vecjo specificno tezo, boljso kakovost, vecji odstotek gline v vodi) so:

-natrijev silikat (najboljsi, ampak potrebuje malce hidroksida)
-natrijev hidroksid (lahko se uporabi kalijev hidroksid, ampak je pocasnejsi, se pocasnejsi je litijev)
-lahko tudi kuhinjska sol, vendar ima defekt, ker vsebuje klor. klor kot plin bo prej ali slej rinil izven keramicne strukture in bo poskodoval vezi med atomi
-lahko se kupi malce bolj izdelane "razredcevalce", ki nam garantirajo se vecje vlaganje gline v isto kolicino vode

vecja specificna teza = boljsi zvok

enostavno ker ima proizvod nizji dilatacijski koeficient in zato prepusca zvoku svobodnejso pot v neskoncnost...


...iz neskoncnosti pa Kitajska fonetika Kao-Ling ali po Balkansko kao-glin-A

zvok bo seveda postal boljsi zaradi visje kompaktnosti proizvoda. na tak nacin postane glina bolj glazeva.
visja temperatura daje tudi bolj kompakten proizvod.

procenti soli gredo do 1 grama (probat moras najprej z nizjo kolicino) za 100 gramov gline.

uporaba natrijevega stekla omogoca izredno fluidnost dolocenim glinam. Kaolin je glina, ki sprejme razredcevalce.

nekatere gline (ponavadi tiste bolj mastne) tezko postanejo bolj tekoce. za utekocinjenje gline, ki se ne veze z natrijevim steklom (in torej dodajanje soli glini ne daje rezultatov) lahko probas takole:
glino postavis v razmerje 40 g vode za 100 g gline, ce je bolj mastna 50 g vode za 100 g gline.
v tem razmerju mora glina zgledat kot malo bolj tekoci med.

tej glini dodas 0,5 g NaOH (raztopis natrijev hidroksid v vodi), pomesas in pustis naj sedi dober teden. posodo v kateri bos tole delal pokrij z mokro culo in postavi v hladen in vlazen prostor.
po enem tednu ca. probaj dodat 0,3 g natrijevega silikata na 100 gramov raztopine.
ponavadi mastna glina potrebuje se kak popravek, stvar je enostavna, zahteva sam malce casa in poskusov.
rezultati so vidni na vecji kolicini (par kg).

daj probat tudi navadno kuhinjsko sol v istem razmerju 1:100, vsekakor osredotoci se na natrij, ker je lazje ga dobit in delat z njim.

pred kratkim se je probalo speci domace gline, ki so dale zacetne razultate (bila je ustvarjena serija kozarcev, kroznikov):
- glina iz ex tovarne zidakov v blizini Materije; zelenkasto-sive barve v surovem stanju; izredno homogena oranzna barva tipicna za zidake po pecenju na 1000°C; izredno mastna, tezko je reagirala z natrijevim steklom, izredno dobra za izdelovanje na roke; disala je nekje po akumulatorju; voltaza AC je kazala hitro in visoko valovanje (presegalo volt)
- glina iz ex tovarne zidakov v blizini Krmenke (TS); okra-rjave barve, bolj temna proti rjavemu - surova; oranzno-rdeca - pecena , bolj suha napram prvi in lazja; tezko je reagirala z natrijevim steklom, dobra za izdelovanje na roke; ima tipicen vonj po zemlji; voltaza AC je kazala hitro in srednje valovanje (ni presegalo volta)
- glina iz Ocizle (Socerb-Kozina); izredne okra barve, takale rumenkasta; bolj proti rdecemu - pecena (izredno kompaktna po pecenju), tezja kot ostali dve (npr. kozarec po pecenju meri 10% ca. manj kot ostali, ampak je skoraj glazev); ni reagirala z natrijevim steklom, mastna in dobra za izdelovanje na roke; glina se izredno hitro krci v nekaterih predelih (v primeru proizvoda izdelanega na roke), zaradi tega se med susenjem rada "raztrga"; vonj po zemlji; voltaza AC je kazala izredno hitro valovanje, ki je presegala volt
- rdeca zemlja iz Dutovlj (teran); rdece-rjave barve, nekje kot zelezov oksid; podobna prvi, ampak manj homogene barve -pecena; izredno dobro je reagirala z natrijevim steklom, zato je dobra za ulivanje; po svojem je malce suha, dodat bi bilo treba 20-30% kaolina za bolj kompakten surov in pecen proizvod; (poleg kaolina se v tem primeru lahko uporabi tudi cirkonij); voltaza AC je kazala homogeno nizko valovanje (izpostavljena je bila soncu - izkopali so jo mesece prej)

nastel sem par prob, ker se mi je zdelo vazno poudarit, da bolj se z glino paca, tem vec zvokov se iz nje dobi.
Opazovanje vedno iste specificne teze (npr. 1700 gramov/liter), iste vlage, istega vremena in baje tudi letnega casa lahko ti daje bobne, ki nekje oddajajo podoben zvok.

ulivanje je seveda napram izdelovanju na roke sistem, ki omogoca hitrejsi sistem dela, odvisno kaj se dela. v primeru bobna je ulivanje najboljsa varianta.

v primeru bakra, kobalta in kovin, ki se dobro obnasajo pri sevanju lahko naredis tudi tanjse, odpornost takih keramik se bliza kovini. vsekakor je vse odvisno od zvoka, ki ga isces.
ce bi rad naredil boben, ki oddaja cim vec skozi luknjo ne pa skozi strukturo lahko uporabis (Ba-Ti)Ox ali pa (Al-Ti)Ox...
titanijev oksid menjuje lastno barvo ze pri manjsih temperaturah s tem, da postane bolj rumenkast z visanjem temperature.

primer kaolina in ulivanje v kalup ti omogoca izvedbo vec tipologij istega bobna; baker ti daje lepo crno-sivkasto keramiko; kobalt daje plavo barvo;
!tudi krom-vanadij zveni lepo;
!glazure tudi cudovito ucinkujejo na zvok; platina na primer ima magnetne posebnosti, predvsem ce jo vezes s kobaltom (trajni magneti)
!tudi magnetit zveni zelo lepo;...

pa se ena: npr. naslednji teden izvedemo kalup bobna iz Egipta, ki je ves iz aluminija (debelina ca. 1 cm); probe bodo vkljucile tudi ulivanje sinterja Al2O3 80% kaolin 20% in tamle okoli - to za upostevanje originala, ki temelji na aluminiju.
(modeli bodo po probah na razpolago komur bi si rad naredil boben; ce te zanima kalup, kar pridi mimo)

vsekakor ti svetujem tudi tanjso keramiko, baje da ti daje cudovite zvoke, ce ostane cela...

hvala za stranico udu; zanimivo kako vsaka forma daje drugacno fluidnost. ti hand made bobni sivkaste-crne barve zgledajo narejeni na zanimiv nacin: imenuje se "bucchero Etrusco" (bere se bukkero etrusko). Tale nacin izvira od Etruscanov.
Takele efekte dobis s tem, da postavis keramiko v skatlo iz keramike, v skatlo das nekaj drvi in postavis vse skupaj v pec za visoke temperature. Med izgorevanjem drva okadijo keramiko, formira se tanjsa plast snovi ki so v lesu in se okajeno raztopi na povrsino keramike.
Tudi tukaj vsak tip drevesa ti daje drugacne efekte
tudi raku naj bi bila zanimiva varianta za izdelavo bobnov...

lp

nad tem kako se izdelek popolnoma spremeni, ko ga spravis v lonec z zagovino..

te malce popravim, ker je v tem primeru izdelek postale elementaren.
pecenje ponavadi (ce ni nevtralen ambient) oksidira elemente;
tehnika raku deluje v redukciji, okside in soli prineses nazaj v kovinsko stanje. "raku" pomeni veselje, visek veselja.

japonske skodelice (kraljevski recept) stanejo do 6000 eur ena. v bistvu s skodelico raku "joniziras" caj, pol pa se sebe z doloceno kovino; prvic dobis od tega najvecjo "moc", pocasi pa se skodelica izrabi.
Zgleda, da so Japonci bili nekoc Kitajci; pozno v vekih naj bi tale skupina Kitajcev zasegla kraljevski zaklad in zbezala na otok.
Kralj jih je zasledoval, ampak njihova moc je postajala iz dneva v dan vecja. Kjer je kral imel zaklad so novorojeni "Japonci" pobrali nekaj cudovitega... kovine.

Zgodba o Kaolingu pove, kako je kralj tedaj imel osebe, ki so od generacije do generacije varovale tale zaklad.
Kralj je baje dal zakopat zaklad, ki je v sebi imel polno zrcal (izredno cistih kovin) prav tamle, kjer je stal pravi zaklad - Kaolin pac.
Tatovi pridejo in pokradejo kar vidijo - zrcala; se niso zaveli pac, da kar kopljejo je pravi zaklad.

morala? kovine ti dajejo jonizacijo in pri tem tudi nekaj moci. Zemlja ti daje vsemogocnost v casu.

Hmm..kaj pa tale egipcanski boben ki ga omenjas..mislis na darbuko

nisem se poznal imena darbuka, na najdi.si sem dobil filmat, kjer otrok igra istega, kot tistega, ki bo prijatelj kopiral.
cisto enostavna komercialna varianta bobna iz Aleksandrije.
Aluminij je za Arabce bistvene vaznosti...
Plastika pa zgleda odlicna resonancna snov, tako, da ni treba sam kozuhe uporabljat. Spremeniti flase 1,5 l npr. kole, oranzade... v takole formo bi omogocilo ekoloski proces. PET zares tezko razkrojis, ce ne uporabljas toplote...



kaj pa klarinet iz keramike?

...da se vrnemo na raku al pa keramiko:

pa vse razpoke v glazuri ki nardijo unikaten efekt.

razpoke se imenujejo "haris" in nam kazejo, da se je glazura malce prehitro raztezala napram keramiki. Iz enega vidika je to tipicno za 80% keramik; iz drugega vidika lahko stvar "resis" in dobis enakomerno povrsino brez razpokc, KAR NI MALO.
Harisa se ne znebis kar takole, potrebni so zivci....
enakomerno glazuro, ki se enakomerno razteza skupno s keramiko dobis takole, da uporabis okside, ki imajo zelo nizek dilatacijski koeficient (npr. Al2O3 , ZrO so najbolj "enostavni", imajo dilatacijskega koeficienta -60 = ognjeodporni)
V primeru keramike, ki ima dilatacijskega koef. npr. 50 x 10na-7 bo potrebno uporabiti glazuro, ki ima koeficienta ca. 35 x10na-7; od 10 do 20 tock manj kot keramika, ne vec, ne manj.
V primeru raku je shock mocan; lahko potegnes do 20 tock pod keramiko t,j, npr. 30.

Koliksen dilatacijsi koeficient ima tvoja glina? (prodajalec naj bi ti znal odgovorit)

Aja, tanka stena bobna je ponavadi problem lih zaradi pecenja..pa tudi na zvok pomojem precej vpliva

ni problem pecenja, je problem strukturnega vlecenja med pecenjem; rec resis enostavno z visanjem specificne teze ali tudi uporabe "chamotte" oz. keramicne granulata.
Zvok? mislis na zvok med pecenjem (npr. nota LA med pecenjem) ali mislis na zvok, ki vpliva na strukturo bobna med njegovo uporabo?




za resevanje harisa sem poiskal mal po netu, ampak nisem dobil nekaj konkretno dobrega, zato ti sporocim bibliografijo:

Appen, A.: Chemie des Glases. Verlag Chemie Leningrad (1974)

Lehnhaeuser, W.: Glasuren und ihre Farben. Knapp Verlag. Duesseldorf (1973)

Matweev, G.: Steklo i Keramika 41 (1984) - (russ)

Pastenko, A.: Physikalische Chemie der Silikate. Verlag Wisscha Skola, Kiew (1977)

Datoteko sem pobral iz Italijanske knjige Smalti Ceramici - Stefan Stefanov, Svetlan Batschwarow - orig. Keramik-Glasueren, Bauverlag, Wiesbaden und Berlin


lp

eko zakaj je bil poceni

eko, eko, eko, krava pije ....mleko ,,,, pravi nekdo...
...si kdaj slisal, da vodi odporne keramike , pa tud malce bolj elasticne so nekoc delali tako, da so keramicni proizvod postavili par dni v mleko, potem posusili (operacijo se izvede veckrat in je treba susiti)
....in tako dobili glazuri podoben proizvod?

!DOMACE MLEKO, ker vsebuje encime, ki se bavijo s Kalcijem.

Mleko se je do pred sto leti uporabljalo za mesanje malterjev iz apna in gline, predvsem za zidanje loncenih peci.

Zal se ne spoznam na detajle glede pecenja in glazur, ker nimam delavnice, niti prakse.

kar pridi mimo, izurili smo ze par prijateljev, 100% free;
v par mesecih se lahko naucis visoko-strokovne keramike, da se bos malce smejal, ko bos potem opazoval proizvode...
(v smislu, da imam na razpolago 500 m2 in obrtnisko opremo za proizvodnjo vecjih kolicin keramicnih proizvodov (hoces iz tega narediti posel, mi naredis uslugo, le po antiekonomskem kriteriju (antiekonomskem za ostale, ne pa zate seveda)))

..."ulivamo aluminij" ....ne, ulivamo Al2O3, oziroma aluminijev oksid mesan z raznimi tipologijami gline.
...za ulivanje kovin ciljamo na Slovenijo, sicer okrog Domzal.

....obroc za napenjanje je pocil,...

ce je bil alu,,, pol lahko ustvarimo silikonsko matrico in potem kalupe iz CaSO4 (malce drogaze z BaCO3 za boljso odpornost X zarkom), pa zacnemo ulivat en obroc na dan.

...pa lahko se bobne.

lp