denar - menjalni tečaj

V bistvu trg. Banka sicer določi nek tečaj, ampak na koncu ga vedno trg korigira. Če npr. začne zmankovati € se dvigne menjalni tečaj in to se dela tako dolgo, dokler se splača.

Kakšno je razmerje moči med trgom in centralno banko je lepo pokazal Soros Georgij. Ker so bile nekatere centralne banke nadute in so precenjevale svojo moč... je Soros obogatel.
Še en primer je Azijska finančna kriza pred leti, ko so nekatere centralne banke zlile miljarde na trg, ...a brez efekta.
In poglobile krizo.

Tjah !

Ga ne kar prevzamejo, treba je vzdrževat devizni tečaj. Skoraj tri leta ima tolar fiksen tečaj na evro, zaradi kriterijev za vstop v evroobmočje. Že do maja 2004 je tečaj enak 239,64 sit za €, in za stalen tečaj se je treba kar potrudit. Če je tečaj manjši kot 239,64 sit za € centralna banka pospešeno kupuje devize z tolarji, poveča količino tolarjev v obtoku in posledično zmanjša povpraševanje po tolarju in tečaj se spet vzpostavi na 239,64 sit za €. Če pa je tečaj višji od 239,64 sit za € pa ravno obratno. Za to mora imeti centralna banka kar nekaj denarnih rezerv. Povpraševanje po tolarjih lahko zmanjšamo tudi z povečanjem obrestne mere, saj višja obrestna mera pospešuje varčevanje in zmanjšuje izposojanje, se pravi, da se zmanjša količina denarja v obtoku. Znižanje obrestne mere deljue ravno obratno. Z obrestno mero prav tako upravlja centralna banka.

Kar se pa tiče špekulativnih napadov na valuto, pa je njihova uspešnost odvisna od tega, kdo ima za seboj več rezerv. Napadalec ali centralna banka.

No, denarni tečaj je cena tuje valute oz. cena tolarja v tuji valuti. Kot vsaka cena se tudi ta določa na trgu v presečisču med ponudbo in povprašvevanjem. Ko centralna banka objavi fiksni tečaj, z instrumenti, ki sem jih omenil zgoraj vpliva na povpraševanje oz. ponudbo tolarja in tako vzdržuje fiksni tečaj. Če je zdej kaj bolj razumljivo.