Postavitev AP ki bi se napajal na solarno energijo

s kolegom bi naredila WLAN ki bi pokrival 2km 360°. Problem je v tem da če hočeva da bi se lahko iz doma povezala na vikedu preko wlana pa morava postavi AP. Ne bi šel k sosedom tečnarit če imava lahko anteno na njihovi hiši ampak bi postavila AP nekje kjer ni omrežne napetosti 220V. Razmišlaj sem o solarnih celicah ki bi bile priklopljene na gel akumolatorje z dovolj veliko Ah ter na razsmernik ki bi dajal iz 12V enosmerne -> 220V izmenične napetosti. Kliko oz koliksna mora bit kapaciteta akumolatorjev, koliksna mora biti moč solarnih celic da bi zadostovalo tudi pozimi ko je sonca bistveno manj? Hvala za odgovore

Najdi AP, ki hoce 12V input, pa bo. Varianta je tudi PoE, ampak po standardu je tisto 48V. Je pa tako, da imas nekatere AP-je oz. SBC-je, na katere lahko das miniPCI wifi kartico, ki so zadovoljni z vsem od 5V do 48V.

Linksys wrt54g ima recimo napajalnik z izhodom 12V/1A. Realno je poraba se nizja. Porocaj o rezultatih! To je gotovo tema za clanek tukaj.

Še en zanimiv projekt ki pa žal ni dočakal konca. klik!

uf...sm malo še pobrskal po netu kar se tiče materiala pa to. Zanima me samo še nekaj. če se da dobiti kakšne enačbe za izračun porabe oz kolikšna mora bit kapaciteta akumolatorja in moč sončnih celic če se AP napaja pri napetosti 12V in toku 1A.


če bo kej iz tega projekta pa sigurno objavim

Mogoče se ti izplača malo pogledat kako smo to rešili radioamaterji. Na Črni prsti je komunikacijski računalnik in kup radijskih postaj. Vse skupaj seveda deluje na sončno energijo. Zanimivo je, da stvar obratuje že več kot milion minut. ( preračunajte si) Brez vzsrževanja seveda ne gre.. Vsake toliko je treba akumulatorjem dolivati vodo. V dolini je to še destilirana voda, malo pred vrhom hriba pa redno postane "težka voda"

Googlaj !

No za pokušino pa en link kjer so slike s večien vozljišč. slike
Komunikacijski računalniki so namreč povezani tudi z kamerami. Prav tako se da dobiti informacijo o temperaturah in napajalnih napetostih.

Dodan še en link.

Q=I*t

Recimo, da hočeš da akumulator dobvlja elektriko (če pač ni sonca) vsaj en teden. Se pravi izračunaš po tisti formuli. Q=I*t=1A*(7dni*24h)=168 Ah. Taksen akumulator potrebujes ce recimo ni en tedn elektrike iz sončnih celic. Seveda je to primer, ti si računaj sam.

Si kaj gledal tisti link do wlan-sat. Tisti je (hotel) uporabil vetrnico. Tanimiv podatek, da daje 1A že pri 2,5 m/s.

Hmmm VolkD. Lahko se zgodi.... Res svašta se lahko zgodi, ampak zato obstajajo pa meritve.

Nazadnje sem jih rabil, k sem gruntal pod kakšnim kotom postavit SSE na strehi. Al pa če bi kr heliostat naredu. No, ugotovu sem, da je vseen - samo če je kot postavitve SSE nekje med 30° in 40° glede na vodoravni nivo.
S povprečno 79.45% verjetnostjo in standardnim odklonom 55.34% ti povem, da bo jutr garant sonce. Take stvari se pač postavi po občutku Nicht zu viel komplizieren.

Za kolektor vzemi za začetek kkšno zadevo 30W, gel akumulator 50Ah (jst pač ne razmišljam tko morbidno, da cel tedn ne bi blo sonca). Če boš zastavil zadevo modularno, se da itak stvar razširit po potrebi.

Za vse ostalo je pa Caterpillar (dela tut na južnem polu pr -70°C).

Kaj bodo akumulatorji pozimi rekli na nizke temperature?

"Zebe me"

Veter bi se pomoje dobro obnesel.

Težo mnenjem pa daješ sam.

Zaradi lažjega dajanja teže : Koliko komunikacijskih sistemov, ki se napajajo z sončno energijo pa si že postavil in koliko jih deluje ?


Pri postavljanju kakršnih koli naprav, ki potrebujejo električno energijo pridobljeno iz sončne energije se je potrebno zavedati velikih nihanj dotoka energije na eni strani in relativni konstantnosti porabe na drugi strani. Za sisteme, ki naj bi čim bolje delovali popolnoma avtonomo, pa čeprav z prekinitvami, niso primerni nobeni svinčevi akumulatorji. Razlog je v tem, da se v primeru, da so dlje časa "podhranjeni" z energijo preprosto pokvarijo in jih ni mogoče obnoviti. Še posebej to velja za akumulatorje polnjene z gelom. Vse Svinčeve akumulatorje se hrani polne.
Svinčevi akumulatorji so prav tako občutljivi na prepolnjenje. V poletnih mesecih bi se to kaj lahko zgodilo. Da bi do tega ne prišlo potrebujemo dokaj komplicirano regulacijsko vezje.
Mnogo bolj je v teh primerih smiselna uporaba Nikljevih akumulatorjev. Njihova skupna lastnost je ta, da jih lahko brez škode tudi dlje časa hranimo skoraj prazne. Niso občutljivi na prepolnjenje. Kot najenostavnejša logoka skoraj avtomatskega vzdrževanja dolge avtonomije se je pokazala sledeča filozofija.
Uporabljeni so robustni odprti Nikelj Kadnij akumulatorji. Elektrolit v njih je destilirana voda. Sončne celice ji polnijo direktno brez dodatnih regulacijskih vezij. Povsem dovolj je le dioda, ki preprečuje, da bi se v odsotnosti sonca akumulatorji praznili preko celic. Uporabljeno je 14 celic . Ob zelo intenzivnem polnjenju je napetost na akumulatorjih tudi preko 21 V.
Zaradi čimboljše izkoriščenosti energije se željeno 12V (13.8) dobi s pomočjo switching regulatorja. Podatek o napetosti baterij je kot eden od telemetrijskih podatkov dostopen preko radijske povezave. Na taki komunikacijski točki je kar nekaj naprav, ki niso nujno potrebne za osnovno delovanje točke. Ob zmanjšani napetosti baterij se nekaj teh naprav ugasne.

Ne verjamem, da avtor teme potrebuje vse kar sem naštel. Lahko pa pobere pridobljeno znanje in ga s pridom izkoristi.

Še enkrat: Nisem govoril o standardnih svinčenih akumualatorjih, primernih za avto, temveč o "deep-cycle" izvedenki, ki dovoljuje izpraznenje. Ker očitno tega ne poznaš, ti prilagam referenco.


Deep cycle izvedenka ne dovoljuje izpraznjenja. Recimo raje da jo bistveno bolje in dlje tolerira, preden crkne. Ko napetost celice pade, se začne korozija rešetke, ki drži prah. Če je celica dalj časa zelo izpraznjena, korozija požre več kovine. Deep Cycle iztvedenke imajo rahlo potweakano kemijo in predvsem debelejše in bolj robustne rešetke.


Komplicirano regulacijsko vezje. No, odvisno kaj je zate komplicirano. Svinčeni akumulatorji se polnijo do nazivne napetosti 13.8V.


To piše v šolskih knjigah, pa ni vedno res. Recimo svoje akuje ( Tistih 20 kosov 60-100Ah/12V UltraTurboWhatever od TAB-a) ki mi rezervno napajajo delavnico, ne prenese nič več od 12.67V.
Če jih poskusim nafilat na več, lahko lepo slišim vretje v celicah, pa tudi napteost ne ostane višja trajno. V roku pol ure do ure pade nazaj na tistih 12.7 - 12.8V.

Navaden aku od avtomobila se obnaša precej drugače.


Malo si pozabil omeniti tudi spominski efekt NiCd celic, ki nastopi zaradi nepopolne spraznitve celic, če jim že poješ slavospev. NiCd celice se sicer da "zbudit" z močnim tokovnim sunkom typ. 20A- ampak to ne kar v nedogled.


Pravijo, da spominskega efekta pri NiCd praktično ni. Dobil bi ga mogoče, če bi celice zaporedoma praznil do natanko enake točke, nato pa spet napolnil. To pa je v tej aplikaciji malo verjetno.

In točno to se zgodi. V AP vezja ne delujejo do 0V (sej ni upor), ampak do določene napetosti. In ta prag je vedno isti. Tako da ... brez skrbi, da bi dobil spominski efekt.


Ampak potem ta praktično ne vpliva nate. Kaj te briga, kaj se zgodi pod npr. 10.2V, kar je dno tvojega okna ?

Poelg tega je tudi to simpl rešljivo. Pač malo variraš okno pa je.


Npr.: Če uporabljaš fotoaparat, pa kkšn "dumb" polnilc, k ne sprazne NiCdjev pred polnenjem, pa bo hitr jasn, da spominski efekt je.


Uporabljam samo NiMh, kjer tega še nisem videl. Tudi ne na NiCd, ko sem jih še uporabljal.

Malo si pozabil omeniti tudi spominski efekt NiCd celic, ki nastopi zaradi nepopolne spraznitve celic, če jim že poješ slavospev. NiCd celice se sicer da "zbudit" z močnim tokovnim sunkom typ. 20A- ampak to ne kar v nedogled.

Ne govori o stvareh, ki jih ne poznaš. Če boš pazljivo čital boš videl da goorim o malo drugačnih akumulatorjih, kot so klasični Ni-Cd.
V zadnjem času pa se že dobe akumulatorji iz družine Ni, ki so namenjeni nalašč za to delo.