Hlajenje tranzistorjev v AT napajalcu

Mene zanima nekaj. Imam nek AT napajalnik, ki ima 3 tranzistorje. Vsak ima svoj hladilnik. Jaz pa bi jih zardai pasivnega hlajenja pričvrstil na eno malo večje hladilno telo.

Zanima me če so lahko vsi trije tranzistorji priviti na eno hladilno telo. Moram na kaj pazit?

Lp

Se pravi so lahko vsi trije na enem telesu, vmes pa termalna pasta. Moram kaj ozemljiti.

Obicajni AT(X) napajalniki niso prevec dobri za brezventilatorsko hlajenje, saj imajo izkoristek le okrog 65%. To bi se dalo popravit, ce bi spremenil vezje na primarju in namesto bipolarcev uporabil mosfete.

Lp

Ne prčkaj okrog stvari, ki te lahko ubijejo, pa o njih pojma nimaš.

Tako boš lahko prav ekspresno shladil sebe.

Zelo verjetno tam niso vsi trije tranzistorji, ampak je tatretji "tranzistor" spoj dveh močnih schottky diod.

Vmes je ponavadi vsaj parsto voltov. Včasih so te zadeve v izoliranem ohišju, včasih ne, sploh ta dioda.
Ko niso vse stvari izolirane, so vsaj na ločenih hladilnikih.

Ne delaj neumnosti.

Ja, gre za izdelvao routerja. To temo sem naredil zaradi tega, ker mi je nek prijatelj govoril prav o teh podložkah.

Glede na to, da omenjas, da imas 3 elemente na hladilnikih, predvidevam, da imas za 12V linijo dve malo vecji diodi prispajkani na kos pleha. Tudi njiju moras hladiti. Najbolje, da kar iz kakega drugega napajalnika vzaes dvojno diodo za montazo na ohisje in jo uporabis namesto dveh diod.

Ne razumem te najbolje. Hladiti hočem le tisto kar je bilo ze v originalu prišraufano na hladilna telesa v napajalcu.

Sedaj sem pogledal vezje napajalnika. Trije tranzisotrji (eden na malo večjem hladilnem telesu) in kot si rekel 2 diodi, ki sem jih spregledal.

Ok, bom upošteval tvoj nasvet, ker nimam laserskega termometra (sej, kdo ga pa ma???).

Zanima me nekaj glede tistih dveh diod. Ker imajo res čuden način hlajenja.
Stik je samo na vrhu valja, kjer imal siv obroček.

Lahko v neko hladilno telo zvrtam luknjo premera 5 mm, v to luknjo pa dam diodo, ki je premera 5,3 mm?

Lp

Sliko napajalca si lahko pogledas v albumu!

Obvezno nabavi izolacijske podlozke za tranzistorja in diodo, saj jih zraven nisi dobil. Dobis jih v vsaki trgovini z elektroniko

Lp

Lahko dam "tranzistor" namesto tistih dveh diod? Je lahko tak, ki je že notri, da bosta dva enaka?

Lej, če res nočeš ognjemeta in drugih specialnih efektov, boš moral pregledati pdf ali papirnato dokumentacijo o uporabljenem elementu in o elementu s katerim bi rad nadomestil starega. Druge zanesljive poti do uspeha žal ni.

Ideja tranzistor je tranzistor, ne glede ali je to dioda, bipolarni tranzistor, MosFet ali čisto nekaj drugega, samo da štima oblika, je dobra pot, da bo šlo nekaj po hitrem postopku rakom žvižgat. Switcher napajalniki takih in podobnih eksperimentov (npr. podaljšane žice do tranzistorjev in diod) ne marajo in te lahkjo hudo kaznujejo...

Si že poskusil koliko se ta reč greje, taka kot je, brez ventilatorja ? IMO se bosta tisti dve diodi, taki kot sta, ob pričakovani obremenitvi hladni, ne glede ali je na njih kakšen hladilnik ali ne.

Skratka ne kompliciraj, če res ni treba.

Pa ti si še živ ?

ja elektrika je edina baba k se ne da šlatat

Lep pozdrav od norih krav. Še sem živ.

'Projetk' sem nekako sedaj začel. Takrat ste me preveč prestrašili, pa se nisem kaj preveč vtikal v te reči. Sedaj sem en leto starejši in imam malo več znanja (pol leta sem poslušal nov predmet Elektronika in imamo res profesorja, ki res obvlada te reči; ni samo neke teorije, veliko nam pove primerov iz prakse, tudi o AT(X) napajalcih). Sedaj vem kaj povedati od raznoraznih diod (shotkey, ...) in tranzistorjev (bipolarni, unipolarni oz. FET).

1. del projekta je bilo merjenje temperatur (tipalo je bil moj prst). Rezultat: Napajalc se ne segreje za pol ku**a. Najbolj se je grel proc (skoraj sem se opekel, prst ne zdrži dlje od 3 sekund - temperaturo presodite sami). Na procu piše IBM, greje se pa ko P4. Potem sem ga zamenjal za Pentium 100 MHz. Tole pa sploh omembe ni vredno, ker se hladilnik segreje za 5°. Tako da hlajenje (pasivno) je odlično.

2. del: Ali se zboota komp brez grafe? Na sliki vidite da je grafa zunaj. Prav lepo je slišati ko disk zamelje. Po 30 sekundah sem lahko dostopal do preko WEB-gui v router. Se pravi se zboota brez.



To je zaenkrat vse. Vse kar bom naredil, bom postal v nov topic (slike bodo zraven), možno da bom spisal tudi članek (samo sem slišal, da objava člankov na S-T traje zelo dolgo).

Lp

Na kratko: Isto s*anje, kot tranzistorji na dolgih žicah za namen pasivnega hlajenja.

Mogoče bo delalo, ni pa zagotovljeno. Poleg tega zelo trpi zanesljivost delovanja tudi, če dela in se zato taka predelava odsvetuje, sploh v primeru dolgih povezav.

Za primarni del velja enako, kot je že bilo opisano, pri nizkonapetostnem delu pa te zakoljejo ohmske upornosti teh povezav in bodo izhodne napetosti vse prej kot stabilne.

Poleg tega ni nujno, da so vezni element med primarjem in sekundarjem samo transformatorji, lahko so tudi optosklopniki (optocouplers), kar pomeni še dodatne povezave in več možnosti, da se bodo v njih "lovile" motnje, kar ne bo dobro delo stabilnosti.

Veliko je.

V teh vodih je izmenična napetost, bolje rečeno impulzi visoke frekvence (za primarni in sekundarni del do usmernika). Žice se bodo vedle kot upori in tudi kot dušilke (velja za močnostni del). Žice regulacijskega sklopa pa utegnejo postati antene in bo regulacija že zato nezanesljiva.

Za primer kako že majhen kos žice vpliva na upornost vodnika pri malo višjih frekvencah.
V CRT TV je pogosto v tokokrogu kurjave ekrana majhna dušilka, približno 10cm žice na koščku ferita.

Kljub temu ima ta dušilka pri 15625Hz 2 do 3 ohme reaktančne upornosti. Pri napajalniku je višja frekvenca in tudi tokovi so višji in tam dodatna upornost vodov ima lahko znatne vplive.

Malce bolje bi bilo, če bi podaljšal šele za usmernikom, kjer bi motila samo ohmska upornost, samo na tem mestu je samo še nekaj cm do konca tiskanine in ne vem če ima potem smisel seliti zadeve.