Plače v IT industriji

Smurf je 6. jun 2018 ob 13:42 izjavil:

FE, pred bolonjskim sistemom. Povprecje je bilo blizu 10 (anglescina, ekonomija, pa se kaksna 2 predmeta nista bila narejena z 10). Narediti diplomo z 10 je za kaksna 2 kakovostnega razreda lazje kot narediti letnik z 10.

Kdor na FE ali FRI ne naredi diplome z 10, že ni kaj prida... Saj ne da je 10 težko dobiti, ampak ne smeš imeti ravno butaste in trivialne teme.

thramos je 6. jun 2018 ob 14:14 izjavil:

Da je brezveze delat faks z nizkim povprečjem je pa res bedarija. Tudi s slabim povprečjem prvo službo dobiš (pa čeprav "slabo" plačano), s parimi leti relevantnih izkušenj pod pasom pa te nihče več ne sprašuje po povprečju na faksu.

Sluzbo dobis tudi brez faksa, prav tako te po parih letih ponavadi ne bo noben spraseval ali imas narejen faks (razen v tistih redkih izjemah ko je zahtevana izobrazba).

Vazelin je 6. jun 2018 ob 14:37 izjavil:

Ko malo spremljam oglase je kar precej oglasov s 6 ali 7 stopnjo. Razen če gre za fake requirements seveda

Ponavadi je to priporocilo, zelo redko pa potreben pogoj. Izjeme so kaksne drzavne sluzbe.

Iz radovednosti me zanima, kako izvete za visine ocen? Kako vam uspe najti dovolj kandidatov za taksne filtre? Kjer se gibljem jaz so podjetja srecna, ce se tu in tam pojavi kaksen kandidat. V prejsni sluzbi je bilo delovno mesto razpisani skoraj tri mesece, kolikor je bil moj odpovedni rok, prijavil pa se ni nihce. Globalni koncern, relativno dobri pogoji, relativno dobra placa... pa se vseeno ni nasel kaksen kandidat.

TheBlueOne je 6. jun 2018 ob 15:01 izjavil:

Iz radovednosti me zanima, kako izvete za visine ocen? Kako vam uspe najti dovolj kandidatov za taksne filtre? Kjer se gibljem jaz so podjetja srecna, ce se tu in tam pojavi kaksen kandidat. V prejsni sluzbi je bilo delovno mesto razpisani skoraj tri mesece, kolikor je bil moj odpovedni rok, prijavil pa se ni nihce. Globalni koncern, relativno dobri pogoji, relativno dobra placa... pa se vseeno ni nasel kaksen kandidat.

Ti delaš v Nemčiji. Predvidevam da na Bavarskem.

Tam je težko pomanjkanje folka... Očitno ponudite prenizko plačo .

Smurf je 6. jun 2018 ob 15:19 izjavil:

@thetilko
- Prepoznavnost firme, kjer se ze avtomaticno prijavljajo boljsi studentje (te povedo svoje povprecje v naprej, ce ne pa vprasas)
- Sodelovanje s faksi (projekti, predavanja), kjer ti potem profesorji priporocajo svoje boljse studente.

Podjetje je kjer sem delal je bilo Boschevo, kadrovali se je menda tudi po Sloveniji, je v Avstriji, 700+ delvcev, tema kar se tice prijav.

V Nemciji place ce se ne motim niso objavljene, torej bi morale biti vsaj prijave, ce bi bilo podjetje tam, v AT se objavljajo minimalke po kolektivni in se pogajas kasneje.

Mislim samo pravim, ker tu se govori, kakor da je ze vsak detajl lahko ne vem kako pomemben, po mojih izkusnjah pa je pomembno vse kaj drugega kot pa povprecje. Prav cudi me, kako razlicne izkusnje.

Ali vsi dejansko sodelujete pri kadrovanju ali bolj slisite tu in tam kaksno zgodbico?

To je res, da vsakega študenta TOP službe ne bojo zanimale, ker takšni študentje imajo tudi kakšen drug hobij, kot pa samo IT, da bi tudi celoten prosti čas preživel samo za računalnikom in se učil ali kako drugače...

jype je 6. jun 2018 ob 16:45 izjavil:

mihy11 je 6. jun 2018 ob 16:31 izjavil:

To je res, da vsakega študenta TOP službe ne bojo zanimale, ker takšni študentje imajo tudi kakšen drug hobij, kot pa samo IT, da bi tudi celoten prosti čas preživel samo za računalnikom in se učil ali kako drugače...

Žal v kapitalizmu taki ljudje niso najbolj zanimivi za kapitalista, zato ne bodo dobili najboljših služb.

To je že res, vendar najbolšo službo tudi ne želi vsak, nekomu je že dovolj, da so pogoji zadostni, če tudi ni plača super, pa da ni dosti stresno itd....

jype je 6. jun 2018 ob 16:45 izjavil:

mihy11 je 6. jun 2018 ob 16:31 izjavil:

To je res, da vsakega študenta TOP službe ne bojo zanimale, ker takšni študentje imajo tudi kakšen drug hobij, kot pa samo IT, da bi tudi celoten prosti čas preživel samo za računalnikom in se učil ali kako drugače...

Žal v kapitalizmu taki ljudje niso najbolj zanimivi za kapitalista, zato ne bodo dobili najboljših služb.

"Najboljša služba" je nemerljiva in zelo subjektivna ocena. Nekaj, kar je tebi najboljša možna kombinacija tebi všečnih parametrov, je lahko meni zadnja izbira, ki bi jo vzel, če ne bi imel ničesar drugega na voljo.

jype je 6. jun 2018 ob 16:59 izjavil:

Ja, žal kapitalizem tako deluje, izgorevanje na delovnem mestu je pa glavna posledica. Umetnost sodobnega vodenja podjetij je ljudi ves čas držati na 99% napetosti, da ne pregorijo, a so kljub temu kar se da produktivni.

ljudje izgorevajo zarad stresa, ki jim ga povzročajo ljudje, ki nimajo občutka za ljudi. če bi naprimer bil ti moj šef bi jaz "izgorel" (bi se mi delo zagravžalo) zelo hitro.

če pa me po drugi strani sodelavci/šef/kdorkoli zna držat v rahli napetosti, da sem čimbolj produktiven pa sem mu samo hvaležen za to. moj cilj je bit čimbolj produktiven, zarad mene samega, ker vem, da je tako živet edino pravilno in edina prava pot do uspeha in sreče.

xardas je 6. jun 2018 ob 20:34 izjavil:

Vprašanje za Smurfa in ostale, ki sodelujete pri razgovorih: kakšno težo pri odločanju o zaposlitvi imajo mehke veščine?

Kaj vse šteješ pod mehke veščine?

xardas je 6. jun 2018 ob 20:34 izjavil:

Vprašanje za Smurfa in ostale, ki sodelujete pri razgovorih: kakšno težo pri odločanju o zaposlitvi imajo mehke veščine?

Definitivno so mehke vescine tudi pomembne (sicer nekoliko manj kot tehnicno znanje). Dandanes se prakticno vsi kompleksni problemi resujejo z ekipo programerjev in ne "solo genialci", kar pomeni, da moras biti sposoben timskega dela. Druga zadeva je, da so ljudje, ki so sposobni prenasati svoje znanje na ostale (senior ==> junior), bistveno (ampak res bistveno) bolj vredni od tistih, ki ne.

Ce bi poenostavil, pomembno je, da imajo vsaj _nekaj_ socialnih vescin, ni pa neke potrebe, da so v tem vrhunski (kot je recimo pri prodajnikih in morda project managerjih).

Vrednote so bistveno bolj pomembne od mehkih veščin IMO. Po moje bodo motivacije ljudi vedno različne. Glavna motivacija je lahko zanimivo delo, želja po napredovanju, želja po tem da ne bi več kot 8h na dan posvetil službi ... ni važno. Če človeka poganjajo vrednote, ki so OK, se v normalnih okoliščinah za take ljudi najde prostor v ekipi (ce je clovek seveda dovolj tehnicno usposobljen za delo, se razume).

Dodatni soft skillsi? Nekaterim ljudem, s katerimi sem delal, so malce manjkali kakšni soft skilli zaradi pomanjkanja katerih bi kandidata na razgovoru lahko zavrnili (čudna komunikacija, bonton ipd) ampak zaradi njihovih 100% pravih vrednot pri delu z njimi nisem nikoli imel problemov in smo OK sodelovali ker ni bilo niti enkrat občutka da hoče kdorkoli škodit projektu, sodelavcu, teamu, firmi ali stranki. Morda je bilo sodelovanje zaradi manjka kakšnega soft skilla občasno manj efektivno kot bi lahko bilo, ampak to je težko ocenit ker na efektivnost vpliva cel kup dejavnikov. Ampak če vrednote štimajo se da marsikaj izboljšat kadar se pojavi volja za to, tako sem vsaj jaz opazil.

Smurf je 6. jun 2018 ob 23:43 izjavil:

Ampak nekdo, ki je dober na svojem podrocju ima na voljo bistveno vecji bazen moznih sluzb in s tem moznost, da si najde taksno sluzbo, ki mu je res vsec (kakrsnkoli je ze kriterij). Jype-tova trditev je resnicna tudi za subjektivno definicijo "najboljse sluzbe".

In kot tak lahko izbira kapitalista, za katerega bo delal ter lahko izbere takšnega, ki ne pritiska na delavce do izgorevanja. Kar je, predvidevam za večino delojemalcev eden od pomembnih faktorjev pri zaposlitvi, še posebej zato, ker so razmere na IT trgu delovne sile takšne, da višine plač v zelo velikem deležu omogočajo dostojno preživetje.

jype je 7. jun 2018 ob 08:31 izjavil:

Skratka, če hočeš izbirati humanega kapitalista, moraš biti na 99% in živeti svojo službo. Vem, ja.

Ne, ni tako. Vsaj v IT se plače, ki omogočajo dostojno življenje (kar je sicer zelo relativno, ampak recimo da se primerjamo z okolico) začnejo bistveno prej. Če pa ciljaš na 1 % najvišjih plač in upokojitev pri 30, pa je seveda drugače.

Geho je 8. jun 2018 ob 12:35 izjavil:

Nas na faxu niso naučili ničesar konkretnega, razen precej zastarele tehmologije in osnov, ki smo jih delno poznali že od prej ali pa jih enostavno sam pobereš iz kake knjige/tutoriala. Zame je bil fax precejšna izguba časa...

S čim pa se ukvarjaš zdaj? Ker namen faksa ni učenje konkretnih zadev, ampak (teoretičnih) osnov, ki so podlaga za nadaljnje delo in učenje.

Geho je 8. jun 2018 ob 12:35 izjavil:

thramos je 6. jun 2018 ob 14:46 izjavil:

Država, velika podjetja ... seveda so povsod izjeme, ampak je kar marsikje stopnja izobrazbe prva letvica.

Ter konec koncev znanje, ki ga pridobiš na faksu, tudi če zgolj s 7, ti bistveno olajša napredek, ko pogledaš čez planke obrtniškega programiranja.

Nas na faxu niso naučili ničesar konkretnega, razen precej zastarele tehmologije in osnov, ki smo jih delno poznali že od prej ali pa jih enostavno sam pobereš iz kake knjige/tutoriala. Zame je bil fax precejšna izguba časa...

Pač si bil genij, pa si vse prebiral za hobi, ali pa si se "šlepal", pa nisi ravno veliko odnesel :)

codeMonkey je 8. jun 2018 ob 16:06 izjavil:

Geho je 8. jun 2018 ob 12:35 izjavil:

thramos je 6. jun 2018 ob 14:46 izjavil:

Država, velika podjetja ... seveda so povsod izjeme, ampak je kar marsikje stopnja izobrazbe prva letvica.

Ter konec koncev znanje, ki ga pridobiš na faksu, tudi če zgolj s 7, ti bistveno olajša napredek, ko pogledaš čez planke obrtniškega programiranja.

Nas na faxu niso naučili ničesar konkretnega, razen precej zastarele tehmologije in osnov, ki smo jih delno poznali že od prej ali pa jih enostavno sam pobereš iz kake knjige/tutoriala. Zame je bil fax precejšna izguba časa...

Pač si bil genij, pa si vse prebiral za hobi, ali pa si se "šlepal", pa nisi ravno veliko odnesel :)

Ali pa mu ni potegnilo kaj so ga želeli naučiti, pa je ostal na ravni "črnca"...

thramos je 8. jun 2018 ob 13:30 izjavil:

Geho je 8. jun 2018 ob 12:35 izjavil:

Nas na faxu niso naučili ničesar konkretnega, razen precej zastarele tehmologije in osnov, ki smo jih delno poznali že od prej ali pa jih enostavno sam pobereš iz kake knjige/tutoriala. Zame je bil fax precejšna izguba časa...

S čim pa se ukvarjaš zdaj? Ker namen faksa ni učenje konkretnih zadev, ampak (teoretičnih) osnov, ki so podlaga za nadaljnje delo in učenje.

Osnove, ki so mi kaj pomagale so bile: osnove programiranja, algoritmi, fizika, del matematike, in osnove aplikacij (version systems, načini razvoja,...), komunikacije (mrežne tehnologije). To je to. Ostalo je bilo samo smetje. Niso nas naučili ne kako se pravilno strani dela, kake so vse možne knjižnjice in načini razvoja, ne kaki so http protokoli in metode za pridobivanje/pošiljanje podatkov,... ničesar uporabnega, kar se moral potem itak sam večino iz knjig/interneta pobrat.

AndrejO je 8. jun 2018 ob 15:13 izjavil:

Geho je 8. jun 2018 ob 12:35 izjavil:

Nas na faxu niso naučili ničesar konkretnega, razen precej zastarele tehmologije in osnov, ki smo jih delno poznali že od prej ali pa jih enostavno sam pobereš iz kake knjige/tutoriala.

Ali lahko našteješ nekaj teh precej zastarelih tehnologij in osnov?

Za grafiko in vmesnike nam je predaval o Motifu, kako je dalnega leta 1990 on na MIT delal projekte in potem smo gledali tisto zastarelo motif kodo. Pa potem openGL 1.x in 2.x... Nikjer nobenih osnov glede samega delovanja grafičnih kartic ne ničesar, ampak samo predavanje o prastari kodi in njegovih dosežkih...
Prolog... se še uporablja, ampak ne tako zastarel kot smo se ga učili mi. Prav tako mi danes prolog nuca natanko nič.
In še in še bi lahko našteval...

Invictus je 9. jun 2018 ob 16:35 izjavil:

Sam poznam belgijsko firmo (tudi delal zanjo), ki še vedno dela v LISPu .

Lisp ni zastarel.

AndrejO je 9. jun 2018 ob 20:34 izjavil:

Oberon je imel eno nenačrtovano a IMO zelo pozitivno stransko posledico: moral si se naučiti programirati, ne samo skupaj lepiti koščke kode, ki se jih je našlo povsod drugod, kar je bilo možno (in je danes še lažje) z bolj popularnimi programskimi jeziki.

Na to sploh nisem pomislil - bržkone imaš prav.

AndrejO je 9. jun 2018 ob 20:34 izjavil:

Hm. Si prepričan, da te delovanje grafičnih kartic dejansko zanima?

Mene ne, ampak pomoje je slo-tech narobe meni pripisal tistole trditev :)

jype je 9. jun 2018 ob 20:46 izjavil:

AndrejO je 9. jun 2018 ob 20:34 izjavil:

Hm. Si prepričan, da te delovanje grafičnih kartic dejansko zanima?

Mene ne, ampak pomoje je slo-tech narobe meni pripisal tistole trditev :)

Uh, oh, moja napaka. Narobe sem lepil oznake in to pripisal tebi. Sem popravil v originalu.

kunigunda je 9. jun 2018 ob 20:52 izjavil:

AndrejO je 9. jun 2018 ob 20:34 izjavil:

To se sliši kar prav. Knjižnice pridejo in gredo, HTTP protokoli? Koiko pa jih pa je? Za načine razvoja ne vem kaj si mislil, ker si to omenil kot dobro in kot slabo.

To je dal sam ko primer. Sicer so vsaj 3 http protokoli, katere poznam in sem delal na njih.

Švoh primer, ker sta 1.0 in 1.1 praktično enaka, za 2.0 pa bi težko rekel, da ga morajo na fakulteti učiti, če je W3C standard potrdil šele 2015.

Drug del, ki me včasih malo zmoti, pa je obsedenost s praktičnim delom. Pri praktičnem delu seveda ne moreš mimo poznavanja standardov, pri učenju na nivoju UNI pa je IMO bolj bistveno, da zapopadeš podležne osnove neke oblike komunikacije, ne pa potankosti njene implementacije.

Nekako tako, kot pri jadranju. Razumeti moraš kakšne so bistvene lastnosti plovila v kategoriji "singlehanded sailing dinghy", zdaj pa, če je to razred optimist ali pa razred laser, pa ni kritično, če ne razmišljaš o tem, da boš dejansko šel implementirati protokol oz. jadrati.

kunigunda je 9. jun 2018 ob 20:52 izjavil:

Nic ni narobe tud ce poznas delovanje HW. Sploh ce moras kaj konkretnega sprogramirati na njem (in ne njega).

Načeloma imaš prav. V praksi pa je zelo malo ljudi, ki se bi ukvarjali s programiranjem gonilnikov, da bi morali vedeti kako npr. deluje DAC, še manj pa je proizvajalcev, ki bi svobodoljubno (brez NDA) delili tehnično dokumentacijo, da bi to lahko počel. Pa tudi, če se lotiš optimizacije na višjem nivoju, je to potem vprašanje poznavanja razširitev (extensions) in specializiranih visokonivojskih API-jev, ki so zelo vendor-specific. Potem pa to "hackanje" v "učnem času" jemlje čas, ki bi sicer lahko bil porabljen za razumevanje generičnih osnov.

Časa ni neomejeno in IMO ga je bolje porabljati za osnove, kot pa za trenutno aktualne specializirane implementacije (kako relevanten je danes npr. Glide?), še zlasti, če so te vezane na določenega proizvajalca. Je pa zelo resna kritika, če predavatelj več govori o svoji veličini, kot pa o temi o kateri naj pri predaval. To je pa res popolnoma neproduktivno porabljen čas in, dokler je študent še v sistemu, se bo težko pritožil, ne da bi tvegal negativne posledice, ko pa je enkrat izven sistema, pa se praviloma s tem več nihče ne ukvarja.

Zunaj se slednjo dilemo rešuje tako, da so ocenjevalci zunanji (torej niso asistenti ali predavatelji tisti, ki ocenjujejo opravljeno delo), vsako leto pa naokoli skače anonimna anketa, kjer lahko študenti na varen način ponudijo povratno informacijo o tem, kar si mislijo o vsebini predavanj, organizaciji predavanj in predavateljih samih. Ne vem pa, kako daleč so te stvari trenutno na Uni-LJ.

kunigunda je 9. jun 2018 ob 21:33 izjavil:

pegasus je 9. jun 2018 ob 21:26 izjavil:

kunigunda je 9. jun 2018 ob 20:52 izjavil:

Sicer so vsaj 3 http protokoli, katere poznam in sem delal na njih.

HTTP/1.0, HTTP/1.1 in HTTP/2 ? :)

Jp, sicer gre za verzije ampak so si med sabo zelo razlicni (sploh ce se dela serverje).

AndrejO je 9. jun 2018 ob 21:32 izjavil:

Švoh primer, ker sta 1.0 in 1.1 praktično enaka, za 2.0 pa bi težko rekel, da ga morajo na fakulteti učiti, če je W3C standard potrdil šele 2015.

1.0 in 1.1 sta si mocno razlicna, 1.1 ima keepalive, chunks ipd, kar drasticno spremeni implementacijo serverja. Podobna sta si zgolj, ce gledas kot uporabnik-developer.

Kar je IMO primeren nivo, če delaš na širini in ne na specializaciji na konkretnem področju, ker je njuno obnašanje iz vidika opisa komunikacijskega kanala še vedno enako.

Iz večine predmetov na faksu bi lahko naredil celoletno izobraževanje, ki bi pokrilo vse željene detajle. Dobili bi fino izbrušene diamante, ki bi to ali ono stvar poznali v nulo (se gremo pogovarjati še o tem, kako naj bi pravilno deloval HTTP proxy - pošteno vprašanje, če postavimo prečko na nivo implementacije protokola, ne zgolj uporabe protokola).

Ampak, ali je to res najboljši način kako celotno kohorto čim bolje pripraviti na delo v neznanih podjetjih, nepredvidljivih okoliščinah, z neidentificiranimi tehnologijami?