Plače v IT industriji

SQL projektič? A za to se še ljudi najema? Sem pa mislil, da vsak "računalničar" vsaj SQL obvlada?

Jest ne obvladam SQL in noben drug programski jezik pa sm se na faksu uču 4 programske. Men to ne gre, niti ne štekam te logike, nikdar je nism in po moje je tut nikdar ne bom, nažalost, prov zavidam programerjem, ki to obvladajo. Če si programer se vsaj lahko zdilaš za dobro plačo.

V mini applikacijah ali pa v šolskem primeru na faxu je res tako. Na večjih bazah, do katerih dostopa nekaj tisoč uporabnikov pa lahko postanejo zadeve zelo zanimive, ko pride do kakih deadlock situacij. Druga velika zadeve so performace. Če ne poznaš nekaterih "zakonitosti" izbrane baze lahko porabijo že malo zapletenejše poizvedbe 10x več resursov. Pri večjem številu uporabnikov, se to zelo pozna.

Koliko ukazov ima assembler? :)

Razlika med enim ki pozna sql in enim k obvlada je ali bo obdelava delala par sekund/minut ali pa nekaj ur in zabasala celotni strežnik.

krneki0001 je 24. sep 2012 ob 10:16 izjavil:

Malajlo je 24. sep 2012 ob 08:45 izjavil:

Vsak sposoben programer. Tle je bistvo. Sposoben se tudi za plačo zmenit, recimo.

Tukaj se motiš, lahko si ti še tako sposoben, lahko si najboljši v svojem poslu, vendar samo s srednješolsko izobrazbo ne moreš dobit dobre plače, pri nas ne. Zato pa delam faks, da bom potem priden in delaven, kot vsi sotali, pa da bom imel "4k bruto" plače.
Poanta je v mentaliteti. Če imaš papirje si car, delaven in priden, če jih nimaš si pa lenuh in samo greješ stolček, pa nič drugega. Tudi obnašajo se tako.

Jest mam srednjesolsko pa mam 4k+ bruto, tud v prejsnih firmah nikol izpod 3k

Če verjameš vase in svoje znanje, se lahko mrtvo hladno prijaviš na vsak razpis, čeprav zahtevajo višjo stopnjo izobrazbe. Jaz sem se do zdaj še vedno šel pomenit, če smo za skupaj.
Aja, samo v JU pa to ne dela. Ampak tam so tako ali tako mizerne plače.

Pri nas v Sloveniji je nasploh velik problem, ker te pri zaposlovanju intervjuja kadrovska. V tujini kadrovske ni.
Intervjuva te tocno vodja oddelka ki te rabi, mogoce se kdo zraven, ta samo kadrovski sporoci ce si IN ali ne, oni ti pa potem
formalnosti razlozijo in tko naprej.
CV je zgolj papir potreben da te sploh poklicejo na razgovor, kjer se ga podrobno potem analizira pri intervjuju.
Spisan mora biti na nacin, da ljudem ob hitrem pregledu pade v oci in si zanj vzamejo malce vec casa kot za ostale.
To pomeni da ni vazna samo vsebina, ampak tudi nacin na kaksen je predstavljena, fonti, barve, organizacija strani ipd, delno stvar psihologije.

Folk misli da v tujini kar čakajo nanje. Sam sem poslal preko 200 CVjev da sem dobil prvo delo, pa še to bolj preko vez ki sem si jih ustvaril. Ne gre tako lahko kot si ljudje mislijo ...

Odvisno kje. Sam imam z VB zelo dobre izkušnje. Tedensko plačilo. Tudi če stranka še ni plačala. Profesionalen odnos.

Menije v tujini v redu ... Bom tu delal še naprej, sam če bo možno. Pač konkurenca in nov val krize, ki bo tam drugo leto.

Navadno recruiterji niti nimajo nekega globokoge tehničnega znanja. Večinoma zgolj mappirajo tvoje skille z skilli, ki jih išče delodajalec. Če se ujemajo pošlje stranki, katero navadno zastopa Team-Lead projekta tvoj CV in navadno nato najprej sledi 1/2 urni screening interview. Na koncu pa še en ali več fizičnih razgovorov. od velikosti podjetja je nato odvisna njihova številka.

Kolega, ki je razmišljal, da bi šel na MS je imel skoraj 10 razgovorov:)

Z remotom imajo samo stroske, sploh ce jih morajo 500 intervjuvati. Poleg tega ocenjujejo tudi sam tvoj nastop, tud men je v interesu,
da dejansko vidim morebitno firmo kjer bi delal.
Preko telefona se mi zdi je prevec neosebno. Eden od razlogov da nisem npr. pri Googlu sprejel joba po parih telefonskih
intervjujih je bil. ker je zadeva zgledala dokaj "hladna".

Kaj naj rečem, če si dober, si dober .

Pri nas se pa folk preveč ukvarja s neverbalno komunikacijo, osebnim stikom, osebnostnimi lastnostmi in ostalih psiho sranjem, ki naj bi ga kao opazoval med razgovorom. Da ne govorim o IQ in psiho testih. Vsa ta sranja se da priučiti in narediti vtis na delodajalca. Pol se pa vsi čudijo kako ne morejo nesposobnežev odpustiti in pizdijo nad državo. Kaj pa ne zanjo dobro izbrat.

V Sloveniji praktično NIHČE NI preverjal ali znam tisto kar oglašujem. Nisem še napisal vrstice kode na razgovorih.

V tujini so me zaslišali če sem tehnično sposoben in to je to. So bila pa huda vprašanja včasih. In če misliš da jih pokličejo 500 ker so dobili CVje, se zelo motiš. Iz tega mogoče na koncu naredijo 3-5 razgovorov. Prej vedno komunicirajo še preko emaila, poleg tega ima pa dosti firm online teste, ki jih moraš rešit.

V tujini se avtomatsko smatra da HOČEŠ delati in da je to razlog da iščeš. Če se ne boš obnesel, boš pa tudi letel.

Se vidi po vaših komentarjih da nimate pojma kako to poteka v tujini. Če pa hočejo osebni stik, je pa to zadnja faza. Kjer ponavadi krijejo vse stroške. V Sloveniji ponavadi še kave ne dobiš.

Sicer pa v Sloveniji ne hodim več na razgovore. Mogoče bom zdaj šel da vidim če je kaka fejst kadrovnica.

Na koliko intervjujih v tujini sta pa bila vidva?

Invictus je 24. sep 2012 ob 13:43 izjavil:

BTW. potrdila da si bil na tečaju niso vredna niti toliko kot je vreden papir. Pa še riti se z njimi ne moreš obrisat. Če bi naredil kak certifikat, pol pa ja ... Vem ker sem IBM predavatelj in imam svašta slušateljev ...

S potrdili, sem mislil na certifikate. Tistih običajnih predavanj sem se udeležil pa mali miljon v petnajstih letih in potrdila, ki sem jih dobil na njih, sem tudi že stran zmetal, ker mi plac jemljejo.

In še to - se oproščam, vendar sem včeraj zamenjal neto in bruto (je bilo pozno, pa na bolniški sem - mal vročine in to...).

KrEn1234 je 24. sep 2012 ob 12:33 izjavil:

V mini applikacijah ali pa v šolskem primeru na faxu je res tako. Na večjih bazah, do katerih dostopa nekaj tisoč uporabnikov pa lahko postanejo zadeve zelo zanimive, ko pride do kakih deadlock situacij. Druga velika zadeve so performace. Če ne poznaš nekaterih "zakonitosti" izbrane baze lahko porabijo že malo zapletenejše poizvedbe 10x več resursov. Pri večjem številu uporabnikov, se to zelo pozna.

Koliko ukazov ima assembler? :)

Za baze, kjer imaš nekaj 1000 uporabnikov imaš orodja in se vsak malo bolj zahteven SQL stavek spusti skozi orodje (IBM je tukaj z websphere zelo dobro pokril vse segmente). Orodje pregleda plane, indexe, .... Pregleda malo morje vsega in ti na koncu da odlično poročilo, kaj in kako je za porihtat, da bo delovalo tako kot mora. Če ne gre drugače se SQL stavek razbije na manjše dele in se jih postopoma izvaja, da ne delaš štale v bazi. Osebno sploh nebi pustil nobenega SQLa v produkcijo, če ga nebi spustili skozi to orodje.

kunigunda je 24. sep 2012 ob 14:59 izjavil:

Z remotom imajo samo stroske, sploh ce jih morajo 500 intervjuvati. Poleg tega ocenjujejo tudi sam tvoj nastop, tud men je v interesu,
da dejansko vidim morebitno firmo kjer bi delal.
Preko telefona se mi zdi je prevec neosebno. Eden od razlogov da nisem npr. pri Googlu sprejel joba po parih telefonskih
intervjujih je bil. ker je zadeva zgledala dokaj "hladna".

Em. Google praviloma kandidate kar povabi na osebni razgovor, all expenses covered. Seveda, po nekaj telefonskih stikih.

kunigunda je 24. sep 2012 ob 20:44 izjavil:

Ziga ne bi vedu, po tretjem ki je bil ze mocno tehnicno orientiran sem jim naslednjic ko so klicali rekel da nisem zainteresiran.
Sm pa zmeraj poslusu svojo intuicijo in je blo fajn , ker dve leti kasneje so na veliko odpuscali zaradi recesije, v prvi vrsti NE-svicarje :)

Seveda bi v dveh letih zaslužil 3x - 4x več kot v Sloveniji in bi lahko 3 leta zabušaval če bi hotel ...

Vsaj ko sem zadnjič preverjal, so bile švicarske plače precej večje od slovenskih ... Čeprav je Švica dražja. Kje bi pa delal? V katerem mestu?

Kunigunda, si morda izračunal koliko te pride šola za dva otroka + socialno zavarovanje za otroke in partnerko? No, verjetno se razlikuje od države do države... obstaja kje kakšna stran, kjer se da to preveriti za poljubno ciljno državo?

eures?

Aja to mene sprasujete ? Cak da pobrskam po bookmarkih :)

Jup Numbeo je ta :)

krneki0001 je 24. sep 2012 ob 16:09 izjavil:

KrEn1234 je 24. sep 2012 ob 12:33 izjavil:

V mini applikacijah ali pa v šolskem primeru na faxu je res tako. Na večjih bazah, do katerih dostopa nekaj tisoč uporabnikov pa lahko postanejo zadeve zelo zanimive, ko pride do kakih deadlock situacij. Druga velika zadeve so performace. Če ne poznaš nekaterih "zakonitosti" izbrane baze lahko porabijo že malo zapletenejše poizvedbe 10x več resursov. Pri večjem številu uporabnikov, se to zelo pozna.

Koliko ukazov ima assembler? :)

Za baze, kjer imaš nekaj 1000 uporabnikov imaš orodja in se vsak malo bolj zahteven SQL stavek spusti skozi orodje (IBM je tukaj z websphere zelo dobro pokril vse segmente). Orodje pregleda plane, indexe, .... Pregleda malo morje vsega in ti na koncu da odlično poročilo, kaj in kako je za porihtat, da bo delovalo tako kot mora. Če ne gre drugače se SQL stavek razbije na manjše dele in se jih postopoma izvaja, da ne delaš štale v bazi. Osebno sploh nebi pustil nobenega SQLa v produkcijo, če ga nebi spustili skozi to orodje.

Seveda ima vsaka baza resna baza taka in podobna orodja, ki pa jih je potrebno znati tudi uporabljati, razumeti rezultate "testiranj" in v končni fazi tudi pripraviti korektivne akcije. Defacto imaš imaš v tem trenutku že nekatera ekspertna znanja. Kakor samo po sebi ni problematično, problem je količina časa, ki ga moraš investirati za dosego tega znanja. Če si nekakšen team lead, ki opravlja tudi določene managerske naloge verjetno, ravno nimaš časa za take naloge. Seveda je odvisno od konkretnega primera.

Poleg tega so tudi scenariji, ki jih ni mogoče simulirati, posledično se težave pojavijo šele v produkciji. Ob velikem številu uporabnikov navadno part-time sql developer ni sposoben identificirati in reševati omenjenih težav v kratkih rokih.

KrEn1234 je 25. sep 2012 ob 09:21 izjavil:

Seveda ima vsaka baza resna baza taka in podobna orodja, ki pa jih je potrebno znati tudi uporabljati, razumeti rezultate "testiranj" in v končni fazi tudi pripraviti korektivne akcije. Defacto imaš imaš v tem trenutku že nekatera ekspertna znanja. Kakor samo po sebi ni problematično, problem je količina časa, ki ga moraš investirati za dosego tega znanja. Če si nekakšen team lead, ki opravlja tudi določene managerske naloge verjetno, ravno nimaš časa za take naloge. Seveda je odvisno od konkretnega primera.

Poleg tega so tudi scenariji, ki jih ni mogoče simulirati, posledično se težave pojavijo šele v produkciji. Ob velikem številu uporabnikov navadno part-time sql developer ni sposoben identificirati in reševati omenjenih težav v kratkih rokih.

Če si resna firma, boš imel kopijo produkcije in maso podatkov že vnaprej pripravljeno, da boš to testiral preden gre v produkcijo. Tega, da bi dal v produkcijo in videl rezultate na masi šele takrat, si ne smeš privoščit, čeprav mnogi si ravno to privoščijo. In tega si nihče nebi smel privoščit.
Za moje pojme moraš imeti vsaj 4 okolja:
- razvojno, kjer ti razvijaš in stestiraš po svoji moči, če vse deluje
- testno, kjer tebe ni več zraven (ne smeš biti, ker vplivaš na rezultate) in testirajo uporabniki funkcionalnost programa
- integracijsko, kjer testirajo uporabniki program integriran v sistem in s tem preverijo tudi kako vpliva na ostale programe, ter se stestira tudi na masi podatkov (enko veliki kot potem v produkciji
- produkcijsko okolje, kamor pa gre, ko uporabniki podpišejo, da je funkcionalnost prava in popišejo vse vplive na ostale programe

Bi pa sam med testno in integracijsko dal še eno okolje, kjer bi bilo manj podatkov kot v integracijskem, mogoče samo po 2 do trije primeri vsakega možnega podatka, da lahko res stestiraš vse skupaj.


Glede uporabnih orodij za baze. Pri nas moramo vsi uporabljat tako orodje. Vanj vneseš kompleten SQL, štartaš orodje in to orodje ti potem naredi kompleten povzetek SQL-a, visualno ga tudi nariše z bazami, izpiše za vsak korak vse kar bi lahko popravil in priporoča popravke, da bo vse hitreje naredilo. Zadeva sicer stane, ampak je zelo uporabna in kvalitetna.

@nebivedu: če imaš certifikate, kaj za hudiča še delaš za slabo plačo pri NLB?

Poznam tudi firme, ki jim padec sistema urno pomeni miljonsko izgubo, a so vseeno zreducirali strosek supporta na minimum (odziv nekje do 7 dni). Vcasih si prov zelim, da kaj crkne pa na lastni kozi obcutijo kaj to pomeni, ko imajo izgube 10x vec kukr ce bi tisti znesek
za support normalno placevali par let.

Invictus je 25. sep 2012 ob 11:03 izjavil:

@nebivedu: če imaš certifikate, kaj za hudiča še delaš za slabo plačo pri NLB?

Delam faks ob delu. Tukaj lahko pridem delat ob 6h, da potem ob 14h grem na faks. Še 5 izpitov, pa bo.

krneki0001 je 25. sep 2012 ob 10:50 izjavil:

KrEn1234 je 25. sep 2012 ob 09:21 izjavil:

Seveda ima vsaka baza resna baza taka in podobna orodja, ki pa jih je potrebno znati tudi uporabljati, razumeti rezultate "testiranj" in v končni fazi tudi pripraviti korektivne akcije. Defacto imaš imaš v tem trenutku že nekatera ekspertna znanja. Kakor samo po sebi ni problematično, problem je količina časa, ki ga moraš investirati za dosego tega znanja. Če si nekakšen team lead, ki opravlja tudi določene managerske naloge verjetno, ravno nimaš časa za take naloge. Seveda je odvisno od konkretnega primera.

Poleg tega so tudi scenariji, ki jih ni mogoče simulirati, posledično se težave pojavijo šele v produkciji. Ob velikem številu uporabnikov navadno part-time sql developer ni sposoben identificirati in reševati omenjenih težav v kratkih rokih.

Če si resna firma, boš imel kopijo produkcije in maso podatkov že vnaprej pripravljeno, da boš to testiral preden gre v produkcijo. Tega, da bi dal v produkcijo in videl rezultate na masi šele takrat, si ne smeš privoščit, čeprav mnogi si ravno to privoščijo. In tega si nihče nebi smel privoščit.
Za moje pojme moraš imeti vsaj 4 okolja:
- razvojno, kjer ti razvijaš in stestiraš po svoji moči, če vse deluje
- testno, kjer tebe ni več zraven (ne smeš biti, ker vplivaš na rezultate) in testirajo uporabniki funkcionalnost programa
- integracijsko, kjer testirajo uporabniki program integriran v sistem in s tem preverijo tudi kako vpliva na ostale programe, ter se stestira tudi na masi podatkov (enko veliki kot potem v produkciji
- produkcijsko okolje, kamor pa gre, ko uporabniki podpišejo, da je funkcionalnost prava in popišejo vse vplive na ostale programe

Bi pa sam med testno in integracijsko dal še eno okolje, kjer bi bilo manj podatkov kot v integracijskem, mogoče samo po 2 do trije primeri vsakega možnega podatka, da lahko res stestiraš vse skupaj.


Glede uporabnih orodij za baze. Pri nas moramo vsi uporabljat tako orodje. Vanj vneseš kompleten SQL, štartaš orodje in to orodje ti potem naredi kompleten povzetek SQL-a, visualno ga tudi nariše z bazami, izpiše za vsak korak vse kar bi lahko popravil in priporoča popravke, da bo vse hitreje naredilo. Zadeva sicer stane, ampak je zelo uporabna in kvalitetna.

Malo si zgrešil pont mojega pisanja:) Jaz sem pisal o cost-benefits analizi, ki jo je smiselno narediti za ustrezno konkretno situacijo.

Seveda je za določen tip applikacij dobro imeti klasičen release cycle, ki si ga opisal. Seveda obstajajo tudi poslovni problemi in applikacije, ki se rešujejo z metodologijami, kjer je takšen formaliziran "waterfall" zaradi dolžine cikla povsem neprimeren. Empirično je tudi dokazano, da se stroškovno splača vse core funkcionalnosti pokriti z unit testi in avtomatizirani GUI testi. Vendar na koncu je vedno vprašanje, kdo bo to plačal. Mogoče je tudi simuliranje 10 000 conurrent uporabnikov, samo to stane. Če nisi ravno NASA se teh stvari načeloma na takem nivoju ne počne. Veliko ceneje je imeti eksperta, ki ustrezno in hitro posreduje pri "porodnih" težavah.

Bom drugače vprašal. Kolikšen procent tvojih sodelavcem, ki večinoma programirajo COBOL applikacije, ali pa pišejo TSQL obdelave vzporedno dela še recimo animacije na SilverLight applikaciji(Vem, da na banki to imate)? Iz perspektive Front-end developerja je verjetno zamoumevno, da to zna vsak razvijalec.